V želji po oblikovanju celovitih ukrepov za pomoč prizadetim ob nedavnih poplavah je predsednik vlade Robert Golob včeraj na delovnem sestanku spregovoril z vodjami vseh parlamentarnih strank. Vsi so srečanje pozdravili kot konstruktivno, pri čemer upajo na nadaljnje dobro sodelovanje. »Skupaj bomo naslednji teden pripravili interventni zakon, ki bo še boljši. Primarno je sicer usmerjen v tiste ukrepe, ki morajo začeti delovati že v mesecu septembru,« je dejal Golob. In dodal: »Želim si, da bi ta narodna enotnost trajala čim dlje in da bi ta obnova, ki zdaj sledi, bila v zgled bodočim generacijam, kako skupaj delati za dobro ljudi.«

Na mizi ideja državnih obveznic

Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon je ponovil, da morajo biti ukrepi predvsem hitri in učinkoviti, da dobijo denarno pomoč čimprej tako državljani kot tudi občine v obliki predplačil. Izpostavil je tudi pomembnost zagotovitve stanovanj za vse tisti, ki so ostali brez domov, čemur bo država namenila vsa razpoložljiva stanovanja iz republiškega stanovanjskega sklada. Na ta način se bodo lahko ljudje lažje pripravili in osredotočili na drugo fazo, to je obnovo. Ministrstvo za javno upravo in stanovanjski skladi že zbirajo prazna stanovanja.

V poslanski skupini Svobode pripravljajo tudi ukrep državnih obveznic. »V tej fazi je to šele ideja, ki bo predstavljena prihodnji teden. Potrebno je preveriti zakonsko podlago, namen pa je aktivirati več milijard privarčevanega denarja državljanov, s tem, da se ljudem ponudi ugodnejša obrestna mera, kot jo v tem trenutku ponujajo banke.« Arčon je omenil še predviden ukrep solidarnostne delovne sobote. »Šlo bi za drugo delovno soboto v mesecu, pri čemer bi se o uvedbi delodajalci odločali prostovoljno, dobiček od tega dne pa bi šel v sklad, ki ga bomo ustanovili.«

Predsednica SD Tanja Fajon je kot največji izziv izpostavila finančno konstrukcijo, škoda je namreč ocenjena med tri in pet milijardami evrov. »Zavedamo se, da se bo škoda po poplavah štela v milijardah. Predlogi vlade, opozicije in tudi SD gredo v isto smer,« je dejala. Dodala je, da bo tudi Blejski strateški forum, kjer se letos obeta tri tisoč udeležencev, obarvan dobrodelno.

Janša: Ključno črpanje evropskih sredstev

Poglede koalicije dopolnjujejo tudi v opoziciji. Predsednik SDS Janez Janša je včeraj izpostavil, da je stranka pripravila vrsto predlogov in priporočil za ravnanje ob ujmi, predvsem za urgentne ukrepe, pa tudi za dolgoročno sanacijo. »Te predloge smo, potem ko smo slišali, kaj je že pripravila vlada, bistveno skrčili, tako da sem premierju predal nekaj več kot 40 predlogov.« Janša je ob tem pozdravil dvojni pristop vlade, to je, da se najprej sprejmejo nujni ukrepi, čemur nato sledi še zakon za obnovo z dolgoročnejšimi rešitvami. Dodal je, da gre tudi v četrtek predstavljena vsebina obeh zakonov v pravo smer, morebitne pomanjkljivosti pa bodo naslovili v parlamentarni razpravi.

Posameznih predlaganih ukrepov včeraj prvak največje opozicijske stranke ni našteval, je pa kot ključno izpostavil hitro in čim bolj obsežno črpanje evropskih sredstev za odpravo posledic ujme. Menil je, da bi se morala Slovenija osredotočiti na nealocirana povratna sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo še približno 2,7 milijarde evrov. »Veseli me, da vlada razmišlja v tej smeri, se pa mudi, saj je skrajni rok za najavo črpanja teh sredstev konec tega meseca.« Janša je kot pomemben vir navedel tudi kohezijska sredstva iz sedemletne finančne perspektive za tekoče obdobje 2021–2027. Reprogramiranje teh sredstev so v zadnjih dneh že napovedali na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.

Vrtovec: Nujna je sanacija vodotokov

Tudi poslanec NSi in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec se je zavezal, da bo stranka v tem času odigrala konstruktivno vlogo. Kot izjemno pomemben kratkoročen ukrep je navedel potrebo še pred jesenskim deževjem sanirati vodotoke in urediti rečne struge. »Pri tem je potrebno okrepiti ekipe, da se rečne struge uredijo še pred jesenskim deževjem in da se izognemo morebitnim novim poplavam,« je opozoril.  Zavzel se je tudi za ustanovitev solidarnostnega sklada, ki je lahko samostojen ali v okviru SID banke.

Vrtovec je izpostavil še nadomestne gradnje, ki bi se morale po njegovem mnenju graditi brez gradbenih dovoljenj. »Tu gre za zelo kratkoročen ukrep, če želimo v zelo hitrem času urediti najnujnejšo infrastrukturo, na primer zgraditi mostove in obnoviti ceste. Pri tem je pomembno, da tam, kjer so bila obstoječa gradbena dovoljenja popolna, ni potrebno znova skozi te postopke.« Kot zadnje pa je poslanec NSi omenil subvencioniranje obrestnih mer za nakup uničenih strojev in opreme ter nujnost skrajšanja birokratskih postopkov.