Policija je v teh dneh objavila javno naročilo, s katerim želi kupiti večje število različnih strežnikov. Kot je razvidno iz opisa in tehničnih specifikacij, policija kupuje 14 samostoječih zmogljivih strežnikov, še dodatnih 14 samostoječih strežnikov, sedem strežnikov za govorno omrežje, šest datotečnih strežnikov in dva strežnika domino.
Nakup novih strežnikov se je obetal že nekaj časa. Pred nekaj tedni je tudi zakrožila informacija, da policija kupuje nov strežnik za Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki pa naj bi bil celo povsem samostojen in ne bi bil povezan z računalniškim sistemom celotne policije. »Uprava kriminalistične policije na generalni policijski upravi načrtuje nabavo novega strežnika na Nacionalnem preiskovalnem uradu zaradi obstoječih potreb pri obdelavi zaseženih elektronskih dokazov. Strežnik, ki je trenutno v uporabi na NPU za pregled zaseženih podatkov, je začasna rešitev. Novi zmogljivejši strežnik bo nadomestil obstoječega,« so nam načrte potrdili na generalni policijski upravi, kjer pa zatrjujejo, da bo strežnik vendarle del policijskega strežniškega omrežja.
V nakup 43 novih strežnikov so se na notranjem ministrstvu podali 16. maja, rok za prijave pa poteče 16. junija.
Menjava na čelu urada
Za informacijsko podporo delovanja policije skrbi urad za informatiko in telekomunikacije na generalni policijski upravi, kamor je kadrovska politika notranjega ministra Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Olaja prav tako posegla. Olaj je na čelu urada marca letos zamenjal dolgoletnega direktorja Andreja Bračka in na njegovo mesto postavil Alena Vozlja. Po naših informacijah je bil menjavi naklonjen sam notranji minister, Bračka, ki je bil na čelu informatikov od leta 2008, pa naj bi rušili tudi s pomočjo pisanja obtožujočih anonimk. Bračko je sicer ostal v vodstvu urada za informatiko in telekomunikacijo ter je zdaj zadolžen za vodenje evropskih projektov.
Urad za informatiko in telekomunikacije je pred tremi leti za svojo mobilno rešitev ePolicist, ki lajša delo policistov, prejel nagrado za najboljši dosežek na področju informatike in računalništva v javni upravi, v preteklosti pa se je soočal tudi s posameznimi sistemskimi pomanjkljivostmi. Pod drobnogledom se je znašel po razkritju Dejana Orniga, ki je v policijskem komunikacijskem sistemu Tetra odkril ranljivosti. Ornig se je takrat prek Inštituta Jožefa Stefana dogovarjal tudi za penetracijski test – gre za nadzorovan vdor v omrežje –, nazadnje pa ga je izvedel na lastno pest, zaradi česar se je znašel v vlogi osumljenca in je bil kasneje zaradi vdora v informacijski sistem tudi obsojen.
