Ko otroci vstopajo v Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu, jih najprej pozdravi lesena skulptura polha s culo na palici, ki že nakazuje, kakšna naloga je pred obiskovalci. S pomočjo knjižice, v kateri zbirajo nalepke in se iz nje učijo o različnih živalih, morajo ugotoviti, pri kateri živali bi lahko bival polh, ki ga je graščak pregnal s podstrešja gradu, kjer je pred tem rogovilil. Preden otroci zberejo vse nalepke in tako polhu simbolno najdejo dom, se ustavijo pri več postajah in skulpturah različnih živali, medtem ko jim polh s pomočjo knjižice med drugim sporoča, naj ne trgajo cvetlic, smeti odnesejo s seboj, naj ne zganjajo hrupa…
Grof, ki je imel rad cvetlice
Najprej se ustavijo ob veliki rumeni hiši, poleg katere so doma čebele. »Ko čebela sreča človeka, je tako, kot bi človek srečal velikana. Pomisli, kdo je zate velikan,« preberejo obiskovalci. Potem jih pot vodi navkreber proti novim dogodivščinam. Proti kraljevi roži, kjer izvejo, da je v 18. in 19. stoletju v polhograjski graščini živel grof Blagaj, velik ljubitelj cvetlic. Ko mu je domačin prinesel neznano rastlino, jo je odnesel h kustosu Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani Henriku Freyerju. Ta je ugotovil, da gre za vrsto volčinov, ki še ni bila opisana. Pozneje je rastlina po grofu dobila ime Blagajev volčin.
Med hojo po gozdni stezi otroci naletijo na opazovalnico, s katere lahko vidijo polha, ki se bohoti na drevesu in izvejo marsikatero zanimivost o tej živali. Na primer to, da je polh nočna žival, ki podnevi spi, da si dom išče v duplinah, včasih pa v ptičjih gnezdih, in da pozimi spi pod koreninami velikih dreves. Potem se ustavijo tudi na živalski pošti, kjer lahko polhu napišejo pismo, telefonirajo, pošljejo telegram in se usedejo na poštarski motor, tisti, ki jih ni strah teme, pa skočijo v zabojnik za pisma.
Na poti otroci spoznajo tudi druge živali, kot so veverica, lisica, kuna in čuk, ob koncu poti pa jih pričaka brlog, kjer izvejo, katere živali živijo v njem in obiščejo samega medveda. Okoli brloga preizkusijo tudi svoje športne sposobnosti – mečejo storžji pikado, plezajo po deblu, kjer jih čaka čuk, in se preizkusijo, kako daleč skočijo v primerjavi s kobilico, mačko, žabo, lisico, zajcem, volkom, veverico in polhom. »Kdo skoči najdlje? Polh. Z drevesa na drevo skoči sedem metrov. Najdlje od slovenskih živali skoči ris, dvanajst metrov, a nismo imeli prostora, da bi umestili še njega,« je dejal Uroš Grilc, ki obiskovalce popelje po polhovi poti vse do njegovega novega doma.
Projekt je bil vreden 90.000 evrov
Grilc pravi, da je Polhov doživljajski park po Poti pastirskih škratov na Krvavcu druga nastajajoča transverzala pravljično-doživljajskih poti po Sloveniji. »Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega sveta in resničnih lastnosti živali ustvarja doživetja, ki otroke pripravijo k hoji in h gibanju v naravi ter jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave in budijo njihovo domišljijo ter ustvarjalnost,« pravi Grilc, ki je z ženo Nina Peče Grilc soavtor koncepta in vsebin Polhovega doživljajskega parka. Za Polhov doživljajski park je občina Dobrova - Polhov Gradec pridobila nekaj manj kot 70.000 evrov evropskih sredstev, ves projekt pa je bil vreden 90.000 evrov.
