Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo nov nacionalni stanovanjski program 2026–2035, ki opredeljuje ukrepe, s katerimi naj bi v prihodnjih letih ublažili veliko krizo na stanovanjskem področju.
Kljub velikim obljubam aktualne vlade, zlasti kar zadeva gradnjo novih javnih stanovanj, so se te izkazale za nekoliko preoptimistične, saj za to ni bilo niti realnih podlag, celovitejši ukrepi pa so izostali.
Z novim programov zdaj ministrstvo do leta 2035 predvideva odpravo primanjkljaja z izgradnjo dodatnih 16.000 javnih najemnih stanovanj in 3000 tako imenovanih dostopnih stanovanj, med katera so po novem vključena ne le najemna, temveč tudi lastniška dostopna stanovanja, ter aktivacijo še 1000 (praznih) stanovanj preko prenovljene javne najemne službe.
Povečanje fonda javnih najemnih stanovanj...
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je izpostavil, da je imamo pri nas 36.000 javnih najemnih stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini za nedoločen čas, kar je štiri odstotke celotnega stanovanjskega fonda, cilj pa je, da bi se približali osmih odstotkom, kolikor znaša evropsko povprečje. Ta cilj naj bi po ministrovih napovedih v bodoče lažje dosegli, ker je, za razliko od iztekajočega se stanovanjskega programa, nov utemeljen v jasno definiranih finančnih sredstvih države, v pomoč pa bo tudi usmeritev Evropske unije, ki je stanovanjsko politiko prav tako postavila v ospredje, in s tem povezana nepovratna evropska sredstva.
Aktualna vlada je pospešek gradnji javnih najemnih stanovanja namreč dala že z dokapitalizacijami republiškega stanovanjskega sklada, predvsem pa s ključnim zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanja, s katerim je v naslednjem desetletju za javno najemno gradnjo predvidenih sto milijonov evrov letno oziroma skupno milijarda, kar za investitorje pomeni večjo predvidljivost in stabilnost. Sredstva bodo namenjena za subvencioniranje obrestne mere preko SID banke, ki bo vzpostavila shemo ugodnih posojil občinam in lokalnim stanovanjskim skladom ter za dokapitalizacije republiškega stanovanjskega sklada tako za njegove lastne projekte kot za sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Zgolj državni denar za zaželeni obseg projektov ne bo dovolj, pač pa bo dodaten denar treba zagotoviti z dodatnimi posojili, pri čemer sta sofinanciranje slovenske stanovanjske politike s posojili z ugodno obrestno mero napovedal dve mednarodni razvojni banki, Evropska investicijska banka in Razvojna banka Sveta Evrope. Prihodnje leto naj bi bilo preko SiD banke in v sodelovanju z razvojnimi bankami na voljo okoli 65 milijonov evrov ugodnih posojil, prav tako pa tudi nepovratna evropska sredstva v višini 42 milijonov evrov iz kohezijske politike.
... in tudi dostopnih lastniških stanovanj
Gradnja bo usmerjena predvsem v regijska središča.Predpogoj bo aktivacija zemljišč v javni lasti. Na ministrstvu so v ta namen letos zaključili analizo potenciala teh zemljišč, pri čemer pa bo ključnega pomena sodelovanje občin.
Ker samo javna najemna gradnja s svojimi omejitvami ne bo dovolj, stanovanjski program vključuje tudi nov sektor dostopnih stanovanj. »Ta danes že vznika v okviru državne družbe D.S.U., v prihodnje pa bi si želeli, da bi ta sektor vključeval tudi zadruge in druge organizacije, ki bi pod drugačnimi regulatornimi pogoji ponujale stanovanja po dostopnejših cenah in najemninah, po nekih bolj dolgoročnih pogojih bivanja, predvsem pa bi se dodeljevala skladno s potrebami, ne pa skladno s kupno močjo,« je poudaril državni sekretar na ministrstvu Klemen Ploštajner.
V tem sklopu so predvideni trije tipi stanovanj: dostopna najemna, zadružna in, kot novost, tudi dostopna lastniška stanovanja, ki pa bi morala biti res namenjena stanovanjski rabi in tudi trajno ostati dostopna, zato naj bi jih bodoči lastniki lahko prodali samo po vnaprej dogovorjeni ceni.
S tem ministrstvo deloma odgovarja na nedavno pobudo Skupnosti občin Slovenije za učinkovito zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade. Za razliko od vlade so v občinah (pa tudi v strokovni javnosti) namreč ocenili, da bi morali mladim bolj olajšati dostop do lastnega doma.
Se obeta dajatev na prazna stanovanja?
Pomemben sklop nacionalnega programa je tudi izboljšanje rabe obstoječega fonda, da bi bil ta v večji meri v stanovanjski funkciji oziroma ne bi bil prazen, pa tudi povečanje kakovosti in funkcionalnosti obstoječega stanovanjskega fonda s prenovami.
Na opredeljenih območij pomanjkanja stanovanj, kjer je povpraševanje in pritisk na cene največji, bi lahko veljali bolj ostri ukrepi. Na ministrstvu v razmislek ponujajo tudi dajatev na prazna stanovanja ter možnost uveljavljanja predkupne pravice s strani javnih akterjev, pa tudi, po zgledih iz tujine, določitev minimalnega deleža javnih najemnih stanovanj, ki bi morala biti na takih območjih zgrajena na posameznih zemljiščih.
S ciljem aktivacije praznih stanovanj oziroma hiš je predvidena tudi okrepitev delovanja javne najemne službe oziroma njena prenova na način, da bi bilo za zasebnike oddajanje preko te službe bolj stimulativno kot doslej. Posebna priložnost so tudi prevelike hiše, v katerih živijo starejši.
Glede pereče problematike urejanja najemnega trga pa so po Ploštajnerjevih besedah predvideni ukrepi za izboljšanje evidentiranja stanja z obvezno registracijo najemnih pogodb, ukrepi za hitrejše reševanje sporov med najemniki in najemodajalci ter večje uravnoteženje pravic in dolžnosti obeh strani, pri čemer gre razmislek tudi v smer minimalne dolžine najemnega razmerja. Strokovna javnost je bila razmeroma kritična do odločitve aktualne vlade, da davek od oddajanja v najem dvigne iz 15 na 25 odstotkov. Ploštajner pravi, da podatki finančne uprave ne nakazujejo, da bi se število oddanih stanovanj na ta račun zmanjšalo. Večja neznanka je obseg sivega oziroma črnega najema. »Zagotovo je smiselno pogledati, ali je smiselno davek prilagoditi in ga vezati na dolžino najemnega razmerja. Daljše kot je najemno razmerje, večje je potencialno tveganje na lastniku, bolj ga mora država pri tem podpreti,« državni sekretar napoveduje tudi večje spodbude za dolgoročno oddajanje.
