Polarni vrtinec je območje močnih zahodnih vetrov v stratosferi nad severnim tečajem, ki pozimi zadržuje mrzel arktični zrak. Običajno se v novembru šele krepi, letos pa vremenski modeli napovedujejo njegovo zgodnjo oslabitev.
Po podatkih portala Severe Weather Europe kar 96 odstotkov izračunov evropskega meteorološkega modela do 11. novembra napoveduje obrat smeri vetrov. Na višini približno 30 kilometrov naj bi zahodne vetrove zamenjali vzhodni, temperature pa bi lahko bile za več kot 27 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Če se napoved uresniči, bo šlo za najzgodnejše večje stratosfersko segrevanje v zgodovini meritev. Doslej je rekord držal 28. november 1968.
Kljub temu trenutni razvoj še ne napoveduje skorajšnjega vdora mraza proti jugu Evrope. Vrtinec bi si lahko do sredine novembra opomogel, posledice stratosferskega segrevanja pa se pri tleh običajno pokažejo šele po desetih do 15 dneh, včasih tudi po več tednih.
El Niño presega dosedanje rekorde
Drugi dejavnik je pojav El Niño, ki povzroča segrevanje površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. Sredi oktobra je bila temperatura vode v osrednjem Pacifiku za 3,3 stopinje nad povprečjem, modeli pa za obdobje od novembra do januarja napovedujejo odklon okoli 3,8 stopinje. Najizrazitejši naj bi bil decembra. Med doslej najmočnejšim pojavom v letih 2015 in 2016 je odklon znašal približno 2,6 stopinje. Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) je že poleti napovedala, da bi lahko novi El Niño presegel vse tovrstne pojave od leta 1950.
Dolgoročne vremenske napovedi so zaradi kombinacije obeh pojavov nezanesljive. Modeli sicer upoštevajo dogajanje v oceanih in stratosferi, vendar jih preverjajo na podlagi preteklih zim, ko tako močnega El Niña še ni bilo. Portal Meteored zato opozarja, da meteorologi nimajo primerljivega zgodovinskega primera, na podlagi katerega bi lahko ocenili skupni vpliv obeh pojavov. Zanesljive napovedi za božične praznike tako še ni.