Novela zakona o socialnem varstvu je bila ena izmed perečih tem minulega leta. Tik pred božičem je gradbeni inšpektor izdal odločbo, s katero je prepovedal uporabo prostorov za stanovanjski skupnosti v Divači in Sežani, ki ju upravlja zavod Dom na Krasu. Inšpektor je odredil takojšnjo izselitev do spremembe uporabnega dovoljenja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je odločbo razveljavilo, saj je bil ukrep nesorazmeren, in invalidi so ostali. Šlo je za administrativno neskladje, ki ni življenjsko nevarno. Kljub razveljavitvi so na ministrstvu za solidarno prihodnost priznali pomanjkanje jasne zakonodaje, ki bi opredelila pogoje bivanja in oskrbe tovrstnih skupnosti.
Napovedali so urgentno novelo zakona o socialnem varstvu, ki bi to zakonodajno vrzel odpravila in omogočila nadaljevanje projekta deinstitucionalizacije. Pri tem naj bi zakon uvedel novo obliko pomoči, tako imenovano »oskrbo« oziroma »podporo v skupnosti« za osebe s fizičnimi ali duševnimi težavami. Tako bi pomoč lahko izvajali ločeno od bivanja. Prav tako naj bi s to pravno kategorijo lažje selili osebe iz velikih institucij v manjše domove, kot to pilotno počne Dom na Krasu in kar je zmotilo inšpektorja. Tako naj bi se v prihodnjih letih na tisoče oseb, ki bivajo v zavodih, preselilo v običajna stanovanja, zavodi in po noveli tudi nevladne organizacije pa bi posameznikom zagotavljali pomoč glede na njihove potrebe. Na ministrstvu so še dodali, da bodo tako v bodoče lažje dosegli otroke in ljudi z blažjimi oblikami duševnih težav.
Večinsko pozitivna mnenja
Na ministrstvu so zagotovili, da bo zakon v državnem zboru v »zgodnji jeseni«. Ob tem so poudarili, da je bil odziv tako javnosti kot interesnih skupin in socialnih partnerjev večinoma pozitiven. V javni obravnavi, ki je potekala aprila in maja, so prejeli 47 komentarjev. »Prejeli smo več komentarjev, ki so govorili, da je rešitev dobrodošla in dolgo pričakovana sprememba, da pa dodatno potrebujemo še celostni zakon, ki bo širše urejal področje skupnostne podpore za ljudi z oviranostjo,« so sporočili iz ministrstva.
Izpostavili so še, da so prejeli več komentarjev o tem, da bodo za izvajanje nove storitve potrebni dodatni kadri ter jasnejši standardi in normativi, kar naj bi uredili naknadno. Več je bilo tudi pomislekov glede financiranja.
Svoboda: Deinstitucionalizacija je koalicijska zaveza
Kot smo poročali, so iz vrst poslanske skupine Gibanja Svoboda in tudi kabineta predsednika vlade prišli posamezni pomisleki glede projekta deinstitucionalizacije. Več naših sogovornikov je neuradno izrazilo bojazen, da največja vladna stranka zakona zato ne bo podprla. V Gibanju Svoboda so medtem zagotovili, da kot stranka podpirajo ureditev tega področja. »V Svobodi se zavzemamo za krepitev procesov deinstitucionalizacije in vključevanja ranljivih skupin v družbo, kar smo jasno zapisali že v strankino vizijo do leta 2030,« so sporočili. Pri tem pa dodali, da so se k temu zavezali tudi v koalicijski pogodbi. »Prepričani smo, da je novela zakona o socialnem varstvu, ki podrobneje opredeljuje in uvaja oskrbo v skupnosti, izjemno pomemben korak k ureditvi tega področja, in smo ji zato – pričakovano – naklonjeni,« so še navedli v stranki in dodali, da bodo zakon podrobneje preučili, ko bo v državnem zboru.
