Z današnjim dnem je zaživel podkast Glas ustave, ki so ga zasnovali štirje doktorji prava z Inštituta za ustavno pravo – Ciril Ribičič, Petra Plesec, Domen Končan in Rok Dacar. Podkast si zastavlja cilj, da v mesečnem ritmu z vsako novo epizodo postopoma ustvari galerijo slovenskih ustavnopravnih osebnosti, hkrati pa odpira vprašanja temeljnih ustavnopravnih izzivov in širšega družbenega konteksta.

Vsaka epizoda bo tako predstavila enega od ustavnih pravnikov, ob tem pa obravnavala tudi poseben sklop vprašanj, povezanih z aktualnimi dogajanji doma in v svetu. Predvsem pa je podkast brezplačno dostopen na spletnih straneh Inštituta za ustavno pravo in pravne fakultete.

Zakaj prav podkast? Dr. Ciril Ribičič odločitev utemeljuje z mislijo Miroslava Krleže, ki je nekoč zapisal, da spada boj s pomočjo peresa med največja junaštva. »Odločili smo se preveriti, ali je kaj lažje s pomočjo podkasta,« pravi Ribičič. »Na podkast gledam kot na samopostrežbo, ki se trudi biti zanimiva in uporabna ter omogoča ustavnim pravnikom in širši javnosti, da prosto dostopajo do ponujenih pogovorov. Obenem pa prek pisnih vprašanj soustvarja tudi njihovo prihodnjo podobo.«

Miroslav Krleža je nekoč zapisal, da spada boj s pomočjo peresa med največja junaštva. Odločili smo se preizkusiti, ali je kaj lažje s pomočjo podkasta.

Dr. Ciril Ribičič, ustavni pravnik

»Glavni izziv vidim v tem, da začenjamo skoraj iz nič in si moramo vsakega sledilca šele pridobiti, saj so nas doslej podrobneje spoznali predvsem tisti, ki so se obrnili na nas s prošnjo za pravno mnenje ali pa so prebrali katerega od znanstvenih zbornikov, ki smo jih izdali,« še poudari Ribičič.

Franc Testen o sodstvu, dvomih in presoji

Gost prve epizode je Franc Testen, nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča, ki v pogovoru oriše svojo pot v sodstvo in razmislek o ključnih ustavnopravnih vprašanjih po osamosvojitvi. Spomni, da je bil sodnik že njegov oče, za odločitev za sodniško kariero pa so nanj vplivali profesorji Korošec, Bajt, Cigoj in Bučar. Ob tem samokritično ocenjuje, da je bil ob hitrem napredovanju na najvišje sodniške položaje celo pozitivno diskriminiran.

Osrednji del pogovora je namenjen delovanju ustavnega sodišča v devetdesetih letih in odločitvam iz časa njegovega predsedovanja. Testen se dotakne vprašanj prekinitve nosečnosti, prisluškovanja brez sodne odredbe in referenduma o večinskem volilnem sistemu ter jih obravnava z izrazito načelnim, profesorskim pristopom. Na vprašanje, kako danes ocenjuje svoje takratne presoje, v podkastu odgovori, da vse odločbe niso bile čisto zlato – nekatere morda niti čisto železo.

Posebno kritičen je do poenostavljenih napadov na sodstvo in rabe izrazov, kot je krivosodje ali mafijsko sodstvo. Takšno posploševanje ponazori s prispodobo osla, ki stoji v morju in na podlagi lastne izkušnje sklepa, da je celotno morje globoko le do kolen. Po njegovem mnenju v sodstvu deluje veliko strokovno usposobljenih in predanih sodnikov, pri izbiri ustavnih sodnikov pa bi morale imeti odločilno težo osebna integriteta, moralna razsodnost in zvestoba lastnemu prepričanju.

V prihodnji epizodi podkasta Glas ustave bo gost nekdanji predsednik republike in pravnik dr. Danilo Türk.

Priporočamo