V Sloveniji število zaposlenih v zdravstvu sicer narašča, a obremenitev osebja ostaja velika, so v predlogu kadrovske strategije do leta 2036 ocenili na ministrstvu za zdravje. »Staranje prebivalstva in s tem povezan porast kroničnih nenalezljivih bolezni ter hiter napredek v diagnostičnih in terapevtskih metodah povečujejo količino obravnav ter spreminjajo način dela,« so poudarili. Poleg tega se zdravstveni sistem sooča z upokojevanjem velikega dela kadra in s težavami pri privabljanju mladih v zdravstvene poklice, so ugotovili. Ti trendi po oceni ministrstva, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupnik, zahtevajo premišljen, celovit in dolgoročno usmerjen pristop. Med cilji izpostavljajo učinkovitejše izobraževanje, pa tudi optimizacijo delovnih procesov v zdravstvu. Jasnih odgovorov, koliko osebja manjka v posameznih delih zdravstva, predlagana strategija, ki je objavljena med gradivom za vladno obravnavo, ne prinaša, napoveduje pa analizo vzrokov za odhode iz zdravstvenega sistema.
Kup neznank
Na ministrstvu za zdravje kot eno ključnih slabosti izpostavljajo pomanjkanje zanesljivih podatkov, kar otežuje načrtovanje kadrovskih ukrepov. Izpostavljajo tudi visoko število nepojasnjenih razlogov za odhode, zlasti pri mlajših zaposlenih, ki ne omogoča jasnega vpogleda v dejanske kadrovske tokove. Tudi nad prekvalifikacijami v zdravstvu ni celovitega pregleda, so opazili. Kot rešitev so predvideli prenovo registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu. Predlog napoveduje tudi razvoj metodologije in orodij za napovedovanje potreb po kadru. Cilj je, da bi do zanesljive in primerljive podatkovne podlage prišli do leta 2036, je razvidno iz predlaganega besedila.
Zatika se tudi pri kadrovskih standardih in normativih, ki vplivajo na tempo dela v zdravstvu. »Pomanjkanje zanesljivih podatkovnih virov, nejasna metodologija in kompleksnost kadrovskih projekcij predstavljajo ključne ovire pri natančnem načrtovanju in določanju kadrovskih standardov,« so izpostavili na zdravstvenem ministrstvu. Prav tako manjka jasno opredeljena mreža javne zdravstvene službe, opažajo.
Po primerno razmerje med osebjem in pacienti
Predlagana strategija napoveduje uvedbo študijskega programa medicine na Univerzi na Primorskem in študijskega programa babištva na Univerzi v Mariboru. Obeta se tudi vzpostavljanje ambulant za babiško oskrbo, v katerih bodo babice vodile obravnavo zdravih nosečnic. Izvajale bi tudi porode, pri katerih je tveganje zapletov nizko. Med že znanimi načrti so še specializacije v zdravstveni negi. Predvidoma se bodo začele sredi leta 2027, kaže dokument. V teh načrtih je tudi nov program pripravništva za bolničarje negovalce.
V predlagani strategiji je še napoved strokovnih usmeritev o minimalni varnostni definiciji, ki bi v prihodnje določala primerno razmerje med zdravstvenimi delavci in pacienti. »Usmeritve bodo oblikovane v sodelovanju z zdravstvenimi institucijami, strokovnimi združenji in financerji zdravstvenih storitev,« so predvideli v zdravstvenem resorju. Pri tem bi upoštevali kakovost, dostopnost in varnost pacientov ter tudi zaščito izvajalcev pred preobremenjenostjo, so našteli.