Vlada Janeza Janše je potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, po katerem bi moral imeti posameznik na javnem kraju obraz razkrit tako, da bi bile prepoznavne njegove obrazne poteze. Vlada želi po lastnih navedbah policiji olajšati prepoznavanje oseb. Predlog bi veljal za vse, ne glede na razlog zakrivanja, vlada pa ga želi obravnavati po skrajšanem postopku, brez javne razprave. V nevladnih organizacijah so do predloga kritični.
Filip Dobranič iz Danes je nov dan je opozoril, da bi zakon lahko zajel tudi ljudi, ki obraz zakrivajo iz vsakdanjih razlogov: motoriste s čeladami, kolesarje s podkapami, ljudi s šali, kapami ali velikimi sončnimi očali ter udeležence pustnih prireditev. Po njegovem bi bila presoja, kdo je zakrit nedovoljeno, prepuščena policistom in redarjem. »Mestni redarji bodo namreč kar sami odločali o tem, koga nadlegujejo, enako policaji,« je dejal. Zagotovila ministra, da zakona ne bodo uporabljali za kaznovanje motoristov, po njegovem ne odpravljajo težave.
Visoke kazni
V trenutnem predlogu so sicer izjeme predvidene za zdravstvene in poklicne razloge, športno dejavnost ter umetniške, kulturne in tradicionalne prireditve. Med njimi ni verskih razlogov ali splošne izjeme za vremenske razmere. Za kršitev je predvidena globa od 200 do 600 evrov, če bi zakrita oseba hkrati z nasilnim ravnanjem ogrožala javni red in mir, pa od 1500 do 5000 evrov. Vlada meni, da cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi. Na novinarski konferenci Inštituta Danes je nov dan so predstavniki civilne družbe in pravne stroke opozorili na pomisleke.
Domen Savič, raziskovalec družbe nadzora, je spomnil, da se je politična razprava začela z napovedmi o prepovedi burk in nikabov, nato pa se je predlog razširil na zakrivanje obraza nasploh. »Ta država kriminalizira anonimnost in kriminalizira to, da hodiš po cesti s kapo na glavi oziroma zavit v šal, ker je mraz,« je opozoril. Vlada po njegovem ni predstavila dokazov, da bo prepoved zmanjšala varnostna tveganja. Policija lahko že zdaj v določenih okoliščinah zahteva razkritje obraza in ugotovi identiteto, zato Savič prepoved vidi predvsem kot poseg v zasebnost in prilagajanje javnega prostora nadzornim tehnologijam. V Ljubljani je več kot 650 kamer, je opozoril.
Pravna nedoločnost in verska svoboda
Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za demokracijo pa je izpostavila nedoločnost zakonskih določb in nejasnost cilja prepovedi. Opozorila je na nejasnost, kaj pomeni zahteva po prepoznavnosti obraznih potez in kaj šteje za udeležbo pri nasilnem ogrožanju javnega reda. Ker gre za visoke globe, bi morale biti prepovedi določene jasno. »To, da nas minister za notranje zadeve prepričuje, da bodo policisti že vedeli, koga kaznovati, je z vidika pravne države premalo,« je poudarila. Policist lahko na podlagi osebne zaznave izda plačilni nalog, posameznik pa se mora odločiti, ali bo plačal polovico globe ali tvegal sodno varstvo.
Rajgelj je opozorila tudi, da predlog dopušča izjeme za športne in kulturne dejavnosti, ne pa za versko izražanje. Takšna razlika je po njenem ustavno sporna, saj je verska svoboda posebej varovana pravica. Če je cilj zagotavljanje sobivanja, bi morala vlada pojasniti, v čem je to v Sloveniji ogroženo; slovenskih razmer ni mogoče enačiti s francoskimi in belgijskimi. Pravna mreža je pripravljena preučiti morebitne primere kršitev človekovih pravic in pomagati pri pripravi ustavne pobude. Rajgelj je podprla mirne proteste in opozorila, da lahko oblast nasilje uporabi za upravičevanje represije.
Omejevanje pravice do protestiranja
Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije je prav tako izpostavila, da bi prepoved lahko posegla v versko svobodo in avtonomijo žensk, pa tudi v pravico do mirnega protestiranja. Ukrep bi lahko ženske muslimanske vere izrinil iz javnega prostora, omejil njihov dostop do storitev in povečal izolacijo, je bila jasna. Na protestih si ljudje obraz zakrijejo tudi zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi oblasti, delodajalcev ali spletnega nadlegovanja, pa tudi zaradi zaščite pred solzivcem ali simbolike skupnega protesta. »Vsi ukrepi, ki omejujejo pravico do mirnega protesta, so oblika odvračanja državljanske participacije,« je poudarila. Predstavniki omenjenih organizacij so zato državni zbor pozvali, naj predlaganih sprememb ne sprejme.