Podatki ministrstva za javno upravo, ki temeljijo na opravljenih urah, kažejo, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od leta 2012 do konca leta 2014, torej med vladama Janeza Janše in Alenke Bratušek, zmanjšalo za skoraj 3000, medtem ko se je za časa Cerarjeve vlade povečalo za okoli 8600 ali 5,4 odstotka. Zaposlovanje se je najbolj povečalo v zdravstvu (za okoli 3400 oseb oziroma za 10,1 odstotka), v vzgoji in izobraževanju (za okoli 2700 ali 4,7 odstotka) in v socialnem varstvu (za 1600 oseb ali skoraj 14 odstotkov).
V nasprotju s splošnim mnenjem, da se v javnem sektorju bohoti predvsem administracija, statistika tega ne potrjuje. Število zaposlenih na ministrstvih in v organih v sestavi se je res nekoliko zvišalo, vendar je v primerjavi s koncem leta 2008 nižje za 7,4 odstotka. Še občutneje se znižuje število zaposlenih v vladnih službah, kjer jih je bilo oktobra lani 857 – v primerjavi s koncem leta 2014 jih je manj za 18 odstotkov, glede na leto 2008 pa za kar 35 odstotkov.
Krpanje kadrovskih vrzeli
Po pojasnilih ministrstva za javno upravo je za skupno rast zaposlovanja v javnem sektorju več razlogov. Na področju izobraževanja je denimo povezana zlasti z obsežnejšimi generacijami otrok, večjo ponudbo visokošolskih programov, razvojem izobraževanja odraslih ter vseživljenjskim učenjem. Po navedbah ministrstva za izobraževanje se je število otrok v vrtcih od šolskega leta 2007/08 povečalo z dobrih 61.000 na več kot 89.000, osnovne šole pa letos obiskuje 18.000 učencev več kot pred petimi leti. Poleg tega se povečuje število učencev, ki obiskujejo neobvezne izbirne predmete v 4., 5. in 6. razredu, prav tako pa tudi število šol, ki so začele poučevati prvi tuji jezik v drugem in tretjem razredu.
V zdravstvu so za naraščanje zaposlovanja »krivi« predvsem staranje prebivalstva, oblikovanje mreže urgentnih centrov, povečanje obsega obstoječih programov in uvajanje novih programov za skrajševanje čakalnih vrst. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da gre predvsem za povečanje števila opravljenih delovnih ur oziroma nadur in ne toliko dejanskega števila zaposlenih. Ob tem dodajajo, da je striktno omejevanje zaposlovanja po zakonu za uravnoteženje javnih financ (Zujf) pripeljalo do velikega pomanjkanja nekaterih profilov zdravstvenih delavcev.
Demografske spremembe in kadrovska podhranjenost so ključni razlog tudi za večje zaposlovanje na področju socialnega varstva. Zaradi staranja prebivalstva se povečujejo potrebe v domovih za starejše in za pomoč na domu, prav tako pa tudi v posebnih socialnovarstvenih zavodih za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Medtem ko je omenjenim dejavnostim uspelo povečati število zaposlenih, pa se s kadrovskimi težavami in delovno preobremenjenostjo še naprej soočajo tudi v tako imenovani državni upravi. »Izrazito so podhranjene inšpekcije, še zlasti inšpekcija za delo, prav tako upravne enote in finančna uprava. V zaporih nam primanjkuje vsaj deset odstotkov paznikov, medtem ko je v Sovi kar 30 odstotkov manj ljudi kot pred Zujfom. Hude kadrovske težave imajo tudi v vojski in policiji,« opozarja Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije.
»Nujna je racionalizacija«
Kritiki slovenskega javnega sektorja, še zlasti delodajalci, opozarjajo, da se je masa plač v javnem sektorju v desetih letih povečala za več kot milijardo evrov, z 2,7 na 3,8 milijarde evrov, in da za plače javnih uslužbencev namenimo kar 23 odstotkov vseh javnofinančnih izdatkov. »Takšna rast mase plač je nevzdržna. Z boljšo organiziranostjo javnega sektorja bi zagotovo lahko prišli do prihrankov,« je prepričan Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije.
Za sistematične reforme se zavzema tudi Mirko Vintar, do nedavnega redni profesor za informatiko v upravi in e-upravi na ljubljanski fakulteti za upravo. »Z debirokratizacijo poslovanja, prenovo in poenostavitvijo poslovnih procesov, z reorganizacijo ministrstev, združevanjem in centralizacijo podpornih služb ter pospešeno digitalizacijo vseh storitev bi lahko po nekaterih ocenah prihranili tudi do več kot 20 odstotkov delovnih mest v javni upravi,« je povedal Vintar v zadnjem Dnevnikovem Objektivu.
Starajoča se družba zahteva obsežnejši javni sektor
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da pri oceni velikosti javnega sektorja prepogosto pozabljamo, da v njem ni samo birokracija, ampak izjemno pestre in med seboj težko primerljive, družbeno izjemno pomembne dejavnosti. »Če želimo državo blaginje, bo ta zahtevala vse bolj obsežen javni sektor. Starajoča se družba bo v naslednjih desetletjih potrebovala enormno povečanje storitev v zdravstvu in sociali, po drugi strani pa bodo zaradi zahtev po kakovostnem prehodu iz šolskega v delovni proces naraščale potrebe tudi v šolstvu. Slovenija ne potrebuje manjšega, ampak boljši javni sektor.«
Po Kovačevem mnenju se rešitve ne skrivajo v »grobi racionalizaciji in centralizaciji javnega sektorja«, pač pa v decentralizaciji in upoštevanju različnosti posameznih področij. Da bi dosegli kar najboljši možni učinek, pa bi morali vzpostaviti sodobne menedžerske metode vodenja ter merjenje in poročanje po kvantitativnih in kvalitativnih merilih.
Na odsotnost ustreznih analiz opozarjajo tudi sindikati. »O tem, ali je sedanje število zaposlenih posledica slabe organizacije dela ali česa drugega, ne moremo sklepati, saj ni nobenega sistematičnega pristopa, ki bi se tega lotil analitično in glede na primerjave z drugimi državami ugotovil, ali in kje imamo preveč oziroma premalo zaposlenih,« pravi predsednik Pergama Jakob Počivavšek.
Obseg javnega sektorja pod povprečjem EU
Po zadnji, a precej splošni analizi ministrstva za javno upravo iz leta 2014 znaša delež zaposlenosti v slovenskem javnem sektorju 17,6 odstotka (v EU 19,5 odstotka), delež zaposlenosti v dejavnostih javnih storitev (ta se v Sloveniji izvaja večinoma v javnem sektorju, v mnogih državah EU pa je precejšen del teh dejavnosti v zasebnem sektorju) pa 19,1 odstotka (v EU 23,2 odstotka). Glede na BDP je delež sredstev za zaposlene v dejavnostih javnih storitev za dobro odstotno točko pod povprečjem EU, medtem ko je delež javnega sektorja za eno odstotno točko višji od povprečja EU.
