Turistično-gostinsko panogo že leta pesti pomanjkanje kadra. Epidemija je te težave še zaostrila. Tudi minuli mesec so delodajalci po podatkih zavoda za zaposlovanje prijavili več kot tisoč delovnih mest v gostinstvu in turizmu, od tega največ za natakarje, kuharje in kuhinjske pomočnike. Po ocenah Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije so potrebe v resnici še bistveno večje, saj so delodajalci v prvih desetih mesecih lanskega leta na zavodu prijavili skupno za več kot 8400 prostih delovnih mest v gostinstvu in turizmu. Poleg tega delodajalci kadrov še zdaleč ne iščejo več zgolj prek zavoda, pač pa tudi s pomočjo različnih agencij in družbenih omrežij. Nekateri delodajalci svoje zaposlene celo nagrajujejo, če jim uspe pridobiti novega sodelavca.
Podobno razmere vidijo tudi v sekciji za gostinstvo in turizem pri GZS. »Ocenjujemo, da nam v panogi gostinstva in turizma trenutno manjka vsaj 8000 do 10.000 delavcev, kar pomeni, da nam primanjkuje okoli 20 do 25 odstotkov kadra,« pravi predsednik sekcije Blaž Cvar, ki pričakuje, da se bodo težave še povečale med letošnjo poletno sezono in ob popolnem sproščanju ukrepov za omejevanje širjenja epidemije.
Kako na alarmantno stanje v panogi odgovarjajo v vladi? Ustanovili so delovno skupino za reševanje problematike kadrov v gostinstvu in turizmu, ki jo vodi gospodarsko ministrstvo Zdravka Počivalška in ki ji v slabega pol leta ni uspelo načeti ključnih težav v panogi, kot so nizke plače in slabi pogoji dela. Namesto tega so se za zdaj, kot kaže, usmerili zlasti v promocijsko kampanjo in štipendiranje mladih kuharjev in natakarjev.
Jih bo prepričalo 100 evrov štipendije?
Dijaki triletnega poklicnega programa gastronom-hotelir bodo tako po novem upravičeni do štipendije za deficitarne poklice. V prihodnjem šolskem letu naj bi po navedbah gospodarskega ministrstva podelili do tisoč takih štipendij, katerih mesečna višina bo znašala 102,40 evra. »Ocenjujemo, da je za mlade velika priložnost, da se zdaj odločijo za svojo poklicno pot v gostinstvu in turizmu. V času šolanja pridobijo veliko novih znanj in se imajo možnost udeleževati raznih mednarodnih tekmovanj. Po zaključku šolanja bodo takoj našli zaposlitev v prijetnem ambientu, v krogu dinamičnih in motiviranih kolektivov,« mlade snubijo na gospodarskem ministrstvu.
Najavo štipendij so v zadnjih dneh okronali še s promocijsko kampanjo s sloganom »Zdaj je čas za kariero v turizmu«. Na svojih spletnih kanalih tako objavljajo video, v katerem med drugim ugledamo idilične prizore slovenske narave, kuharsko mojstrico Ano Roš in vabilo na informativne dneve za vpis v srednje šole.
Bomo problem pomanjkanja kadrov torej rešili s štipendijami in promocijskimi videi? Za mnenje o tem smo se najprej obrnili na Terme Olimia, ki jih je, kot je znano, dolgo vodil sam gospodarski minister. Direktor prodaje in marketinga v Termah Olimia Vasja Čretnik je uvedbo štipendij označil za spodbudno novico, a na vprašanje, kako bodo štipendije olajšale njihove kadrovske težave, ni ponudil konkretnega odgovora. »Želimo si, da bi se čim več mladih iz našega okolja odločilo za ta poklic in pridobilo štipendijo ter nato poiskalo zaposlitev pri nas,« je dejal na splošno.
Poleg štipendij sicer po njegovih besedah pogrešajo zlasti boljšo promocijo poklicev v gostinstvu in turizmu pa tudi ukinitev plačevanja prispevkov in drugih dajatev za delo v gostinstvu ob koncih tedna in praznikih. »Ravno delo ob koncih tedna in praznikih je namreč eden od ključnih dejavnikov, ki mlade odvrača, da bi se odločili za zaposlitev v tem poklicu. Morda bi z evidentno višjim plačilom ob teh dnevnih dosegli več zanimanja, vendar pa to breme ne more pasti zgolj na delodajalca,« je izpostavil Čretnik.
Brez dostojnih pogojev ne bo delavcev
Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec je še odločnejša: »Ne da bi dvignili plače na dostojno raven, izboljšali delovne pogoje in dosledno spoštovali delovnopravno zakonodajo, bomo imeli še naprej velike težave s pridobivanjem kvalificiranih delavcev.« Zgolj štipendije, kot je poudarila, mladih ne bodo pritegnile. Štipendije so po njenih besedah dobrodošel dodatek, nikakor pa ne razlog, da bi se mlad človek odločil za delo v gostinstvu. »Za poklic se odločimo iz različnih razlogov: ker nas to delo veseli, ker v njem vidimo svoj potencial, svoj karierni razvoj in seveda tudi dobro plačilo,« je povzela.
Podobnega mnenja so tudi na zavodu za zaposlovanje. »Štipendiranje je le eden od ukrepov za reševanje kadrovskih težav v gostinstvu in turizmu, ki sicer prispeva k odločanju mladih za te poklice, vendar pa bi v veliko večji meri pripomogli k odpravljanju kadrovskih problemov v tej dejavnosti ukrepi, namenjeni izboljšanju delovnih pogojev, predvsem pa ukrepi za izboljšanje višine plač,« so zapisali na zavodu. Vprašanja o tem, v kolikšni meri deficitarne štipendije sploh prispevajo k zmanjševanju kadrovskih težav in ali so doslej o tem opravili kakšno analizo, smo naslovili tudi na ministrstvo za delo, a do danes njihovega odgovora nismo prejeli.
840 evrov bruto za natakarja
O podplačanosti delavcev v gostinstvu sicer po besedah Brede Črnčec priča že podatek o povprečni plači v gostinstvu, ki za prvih sedem mesecev lanskega leta znaša okoli 1260 evrov bruto, kar pomeni 850 evrov neto ali zgolj 65 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji, ki je za mesec julij znašala 1960 evrov bruto. Najnižja osnovna plača natakarja po kolektivni pogodbi dejavnosti znaša slabih 840 evrov bruto, najnižja osnovna plača sobarice pa zgolj dobrih 600 evrov bruto. »Vsak delavec, ki oddela svoj mesečni fond ur, bi moral prejeti plačilo, ki bi mu omogočalo normalno življenje, ne pa da se zaposleni znajdejo na pragu revščine. Minimalna plača zaposlenim ne omogoča niti najemanja kreditov na banki. In pri tem govorimo o delavkah in delavcih v strateško pomembni panogi, ki nam je letno prinesla tudi do 13 odstotkov BDP,« je poudarila naša sogovornica.
Poleg nujnosti zvišanja plač v sindikatu opozarjajo tudi na potrebe po izboljšanju delovnih pogojev, ki so se zaradi pomanjkanja kadrov v zadnjih letih in med epidemijo še poslabšali. »Delavec dela vse dneve v tednu, konce tedna, praznike. Nikoli pravzaprav ne ve, kdaj bo delal, urniki se tudi dnevno spreminjajo, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. To pomeni, da delavci ne morejo uskladiti poklicnega življenja z zasebnim, kar je posebno velik problem pri mladih in delavcih z družinskimi obveznostmi. Problem so tudi normativi, saj mora, če kadra ni dovolj, en delavec opraviti delo za dva…« naštevajo v sindikatu.
Vse večji problem so po njihovih besedah tudi sklepanje delovnih razmerij, ki ne zagotavljajo socialne varnosti, prekarno delo, atipične oblike zaposlitve in zaposlovanje sezonskih delavcev. Želeli bi si tudi ponovne regulacije poklicev. »Vedeti moramo, da je od deregulacije leta 2012 natakar lahko prav vsak, tudi tisti brez ustrezne izobrazbe, in da s tem pada kakovost storitev. Dokler ta poklic ne bo cenjen, spoštovan in dostojno plačan, pač ne bomo imeli kadra. Mladi seveda še kako dobro spremljajo, kakšni so pogoji dela in plače v kateri panogi,« je dodala generalna sekretarka sindikata.
V Avstriji višje, na Hrvaškem nižje plače
V sosednji Avstriji so plače, tudi v gostinstvu, višje. Po informacijah, ki jih imajo v sindikatu gostinstva in turizma, je minimalna plača v skladu s kolektivno pogodbo za gostinski sektor v Avstriji leta 2019 znašala 1500 evrov bruto za 40 ur dela na teden, plača za kuharja oziroma natakarja z okoli tremi leti delovnih izkušenj pa se giblje od 1600 do 1800 evrov neto na mesec.
»Povprečne plače v turizmu so od slovenskih višje v Avstriji in Italiji ter nižje na Hrvaškem in Madžarskem,« pojasnjuje direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, ki ocenjuje, da gre za podobna razmerja tudi v drugih panogah, zato turizem ne izstopa. Poudarja tudi, da se v številnih turističnih podjetjih v Sloveniji zavedajo potrebe po motiviranju zaposlenih prek višjih plač. »Podatki za panogo kažejo na 12-odstotno zvišanje povprečnih bruto plač med letoma 2020 in 2016,« je izpostavil.
Podobno pravi tudi Cvar, ki izpostavlja, da dobri delodajalci v gostinstvu in turizmu zaposlene že motivirajo z višjimi plačami. Vseeno pa si želi, da bi jim na ministrstvu za finance prisluhnili in delavcem vsaj za krajše obdobje omogočili znižanje dela prispevkov na plače, s čimer bi dosegli višje neto plače. »Čeprav smo tukaj med najvišje obdavčenimi na plače v Evropi, finančno ministrstvo za zdaj te možnosti zavrača,« pravi Cvar.
