Evropski parlament je pred dnevi objavil podatek o sredstvih, izplačanih iz evropskega mehanizma NextGenerationEU, namenjenega odpravljanju posledic krize, ki jo je povzročila epidemija v letih 2020 in 2021. Po podatkih evropskega parlamenta, ki spremlja proračunsko porabo evropskih sredstev, je bilo doslej iz obsežnega paketa pomoči 809 milijard evrov za 27 držav članic izplačanih že 19 odstotkov vsega denarja oziroma 130 milijard evrov.
Slovenija pod povprečjem EU
Slovenija, ki se je julija 2021 s potrjenim programom (Načrt za okrevanje in odpornost – NOO) odločila pospešiti zeleni prehod in digitalno prenovo, povečati podporo gospodarstvu, pospešiti izobraževanje in raziskave ter izdatneje reševati zdravstvo in stanovanjsko politiko, je prijavila za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. A bolj kot to je zanimivo, kako uspešna je bila Slovenija pri izrabi evropskih sredstev, ki jih ima na voljo. V poročilu evropskega parlamenta lahko ugotovimo, da za zdaj ni bila pretirano uspešna, saj je pri pridobitvi sredstev NOO pod povprečjem EU.
Naša država je doslej dobila izplačanega le 9,3 odstotka predvidenega denarja, sosednja Hrvaška denimo dobrih 35 odstotkov, Italija tudi približno toliko, Avstrija 13 odstotkov, Madžarska pa za zdaj ni uspela pridobiti nič. Težave te države so znane, saj evropska komisija zaradi nespoštovanja pravil pravne države blokira razvojna sredstva za Madžarsko. V tej fazi denimo bolj slabo kaže tudi Nemčiji, ki je uspela počrpati še manj sredstev kot Slovenija, precej nizke odstotke dosegajo tudi skandinavske države. A ker je za državami članicami EU komaj prvo leto, ko lahko porabljajo sredstva iz evropskega mehanizma NextGenerationEU – porabijo pa jih lahko do konca leta 2026 – še nihče ne bije plat zvona. To velja tudi za Slovenijo, saj na ministrstvu za finance – ki skrbi za koordinacijo ukrepov v mehanizmu NOO (in ne vladna služba za evropsko kohezijsko politiko in razvoj) – pojasnjujejo, da ni nič zamujenega, kaj šele, da bi bila Slovenija med slabšimi državami. Ob tem opozarjajo, da bo naša država upravičena do skoraj 300 milijonov evrov manj denarja, kot je bilo sprva predvideno, to pa zato, ker se je letos izkazalo, da je Slovenija leta 2021 okrevala bolje, kot so predvidevale gospodarske napovedi. Do konca leta 2026 bo torej na voljo 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev, pri sredstvih, razpoložljivih za posojila, pa ni bistvenih sprememb.
Nekaj pogodb že podpisanih
»Septembra 2021 je Slovenija za izvajanje projektov NOO prejela 231 milijonov evrov predplačila nepovratnih sredstev, kar pomeni 13 odstotkov od sprva predvidenih 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Oktobra 2022 je država oddala tudi svoj prvi zahtevek za plačilo v vrednosti 57 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Plačilo, ki bo zaradi upoštevanja predplačila nekoliko nižje, pričakujemo v prvi polovici leta,« pravijo na ministrstvu za finance.
In kam gre predviden denar iz programa NOO? Republiški stanovanjski sklad je pred nekaj dnevi objavil novico, da bodo v Novem mestu zgradili sosesko 103 najemniških stanovanj v skupni vrednosti 14,6 milijona evrov, projekt pa bodo financirali s posojilom Razvojne banke Sveta Evrope in evropskimi sredstvi iz mehanizma NOO v višini 803.000 evrov. Da utegne črpanje iz mehanizma NOO v prihodnjih letih dobiti pomembne pospeške, priča nedavni primer podpisa pogodbe med Univerzo v Ljubljani in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport o sofinanciranju izgradnje novega objekta Veterinarske fakultete v Ljubljani in kampusa Medicinske fakultete v Ljubljani na Vrazovem trgu. Gradnja se bo začela letos, projekta sta skupaj vredna dobrih 124 milijonov evrov, pri čemer večino sredstev zagotavlja NOO, in sicer v višini 102 milijona evrov, slovenski proračun pa 22 milijonov evrov.
