»Živimo v digitalni dobi, vedno več zadev opravljamo po digitalni poti. Kdaj, če ne zdaj, je pravi čas za razpravo o tem,« je Eva Irgl v imenu poslanske skupine stranke Demokrati danes načela vprašanje o tem, ali naj se tudi v Sloveniji uvedejo elektronske volitve kot dodaten način oddaje volilnega glasu. V stranki Demokrati so predlagali, da bi se Slovenci o tem izrekli na posvetovalnem referendumu skupaj z marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Članov odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo s pobudo niso uspeli prepričati. Na odboru so se strinjali, da so elektronske volitve naša bližnja prihodnost in da bi bilo o tem smiselno začeti pripravljati zakonodajo, zavrnili pa so pobudo, da bi to vprašanje marca spustili na referendum.
Referendumsko vprašanje bi se po njihovem predlogu glasilo: »Ali ste za to, da se v Republiki Sloveniji uvedejo varne e-volitve kot dodaten način glasovanja na volitvah?« »Želimo si širše razprave o tem vprašanju tako v političnem prostoru kot v javnosti. Državljanom želimo dati možnost, da se do tega opredelijo. Prepričani smo, da bi posvetovalni referendum lahko izmeril utrip temu vprašanju,« je dejala Eva Irgl na današnji seji pristojnega odbora in posebej poudarila, da njihova pobuda ne pomeni konca klasičnih volitev, ampak zgolj njihovo dopolnitev s sodobnejšimi načini glasovanja.
Pobudniki so prepričani, da bi s tem volitve poenostavili in približali državljanom, ki živijo v tujini, mladim, gibalno oviranim ter drugim invalidom. »Nujnost uvedbe e-volitev izhaja iz temeljne potrebe po zagotavljanju maksimalne dostopnosti volilne pravice vsem državljanom, ne glede na njihovo lokacijo ali osebne okoliščine, in iz potrebe po povečanju učinkovitosti pri izvedbi volitev,« so povedali.
E-volitve niso več vprašanje
Matičnega odbora niso uspeli prepričati, pobuda za posvetovalni referendum ni prejela niti enega glasu. »Strinjam se, da je za volilce to udobneje, ampak takšna možnost olajša zgolj logistične in praktične ovire dostopa do volišča, vprašanje pa je, ali internetno glasovanje samo po sebi poveča udeležbo na volitvah. Raziskave glede tega nimajo enoznačnega odgovora. Menim, da se tukaj kaj veliko ne bo spremenilo,« je bila prepričana Andreja Rajbenšu (Svoboda). Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je menila, da so varne elektronske volitve naša prihodnost, a da referendum o tem v tem trenutku ni potreben, ker da med političnimi akterji vlada precejšnje soglasje glede te teme. »To je prihodnost in ni vprašanje, mislim pa, da tukaj referendum ni smiseln, saj volja za to obstaja. Vsekakor pa bi bilo smiselno, da se na tem področju začne pripravljati ustrezna zakonodaja. V naslednjem mandatu bo priložnost za to,« je poudarila Tereza Novak (Svoboda).
Izkušnje Estonije in Švice
Kakšne so izkušnje Estonije in Švice, kjer takšno možnost oddaje volilnega glasu poznajo že 20 let? Kakšni so bili poskusi e-volitev v Belgiji, Bolgariji, Franciji in delu Portugalske? Največja prednost takšne oblike glasovanja je udobje oddaje glasu, največje tveganje pa zagotavljanje varnosti in tajnosti ter preprečevanje zlorab. Estonija je bila prva država na svetu, ki je državljanom omogočila elektronske volitve, in je trenutno edina na svetu, kjer so e-volitve uveljavljen in enakopraven del demokracije. To ji je omogočil razvit sistem digitalnega preverjanja identitete, ki ga je že pred dvajsetimi leti uporabljala za uradne opravke svojih državljanov, poslovanje z bankami in podobno. Volilec v Estoniji lahko glasuje večkrat, pri čemer se upošteva samo zadnji glas.
Prav tako lahko volilec svoj elektronski glas preglasi s fizičnim glasom na volišču, kar služi kot obramba pred morebitno prisilo. Danes že več kot polovica Estoncev svoj glas odda z domačega računalnika ali druge pametne naprave in Estonci pri takšni obliki glasovanja cenijo predvsem dostopnost in enostavnost. Neodvisne študije, ki jih opravljajo že vsa ta leta, kažejo, da bi napadi na strežniške dele ali računalnike estonskih volilcev teoretično lahko vplivali na rezultate, vendar pa takšni primeri doslej v praksi še niso bili potrjeni.
V Švici so se elektronskega glasovanja lotili počasi in previdno. Leta 2004 so ga sprva izvedli kot pilotni projekt, danes pa je na voljo v omejeni obliki v nekaterih kantonih. Dostop do takšnega glasovanja ima samo nekaj odstotkov ljudi, prednostno je namenjen Švicarjem, ki živijo drugje po svetu, invalidom in prebivalcem nekaterih krajev. Elektronske volitve izvaja podjetje Swiss Post. Pri skrbi za varnost sistema sodeluje s tako imenovanimi etičnimi hekerji. Doslej jim še ni uspel resen napad na sistem ali vdor, ki bi lahko razkril identiteto volilcev in njihovo volilno izbiro.
Italija, Irska in Nizozemska so se z elektronskim glasovanjem spogledovale, a ga doslej še niso uvedle. Francija ga je uvedla za državljane v tujini, a večkrat prekinila zaradi varnostnih pomislekov. Nemci so leta 2009 elektronske volitve razglasili za neustavne, na Norveškem so jih opustili zaradi premajhnega zaupanja državljanov vanje.
Dosedanje izkušnje kažejo, da udeležba na volitvah še zdaleč ni toliko povezana z možnostmi glasovanja, kolikor je povezana z zaupanjem v politiko, in da elektronske volitve dolgoročno ne prinašajo nujno večje volilne udeležbe. Glavni razlogi za neudeležbo namreč niso tehnični, ampak takšni, ki bi jih lahko strnili v kategorije: »politiki ne zaupam«, »ne morem se poistovetiti z nobeno stranko« in »tudi če volim, se nič ne spremeni«.