Kot je Valenčič zapisal v javni pobudi, "nemške oblasti izvajajo cenzuro resnice o izraelskem genocidu in okrutno zatirajo palestinske ter propalestinske glasove v kulturi. Po navajanju Evropskega centra za pravno podporo je zatiranje solidarnosti s Palestino v Nemčiji 'institucionalizirano, sistematično in nedvomno'". Ob tem se sprašuje, kako je lahko takšna država častna gostja kjerkoli, kjer se praznujeta kultura in svoboda govora. Kot je poudaril, je Nemčija največja evropska zagovornica in pokroviteljica izraelskega genocida nad Palestinci.
"Nemška notranja obveščevalna služba medtem simbol lubenice opisuje kot 'sekularni propalestinski ekstremizem'. Ko oblast označuje zagovornike človekovih pravic za ekstremiste, pomeni, da je družba v prostem padu v zločinsko blaznost in katastrofo. Fašizem se zažira v vse pore in je naperjen proti vse več ljudem, dokler ne razžre tudi družbe, ki ga je ustvarila. Kot vse kaže, Nemčija spet s tujo krvjo piše lastno prekletstvo. Nacizem se vrača na velika vrata. Ne bomo mu jih odprli," še piše.
Ob tem je Valenčič pozval, da lahko vsakdo sejem obišče odet v palestinski šal, oblečen v palestinske barve ali majice s slogani.
Ekipa SKS: "Slovenski knjižni sejem ni politična organizacija"
Ekipa SKS je v odzivu zapisala, da je Slovenski knjižni sejem široka in odprta prireditev, ki združuje slovenske ljubitelje knjig ne glede na njihovo politično in nazorsko opredelitev. "V času vse ostrejših političnih delitev se nam zdi takšna usmeritev sejma vse preredka vrednota, ki jo velja spoštovati in ohranjati. V skladu s tem bodo na letošnjem sejmu potekali tudi dogodki, posvečeni dogajanju v Gazi, izraelskim kršitvam človekovih pravic in položaju palestinskega prebivalstva."
Kot so pojasnili, programski odbor sejma državo gostjo izbere približno leto dni pred sejmom. Pobudo za gostovanje praviloma poda država gostja sama, ki v celoti prevzame tudi stroške najema stojnice na Gospodarskem razstavišču in gostovanja avtorjev. Gostovanje Nemčije razumejo kot predstavitev nemške literature, založništva in knjižne kulture, ne pa kot izražanje podpore zunanjepolitičnim stališčem nemške vlade.
"Nemška družba je glede izraelske politike namreč politično in nazorsko raznolika, slovenski knjižni sejem pa ni politična organizacija in njegovo poslanstvo ni oblikovanje enotnih političnih stališč, temveč ustvarjanje prostora za predstavitev knjižnih vsebin in soočanje različnih pogledov, tudi na najtežja družbena in politična vprašanja," so menili.
Pobudo za častno gostovanje Palestine razumejo kot legitimno in vredno razmisleka. Direktorica SKS Helena Kraljič je za STA še dejala, da morajo kot sejem delovati na kulturni ravni in se čim manj zapletati v politične zgodbe.
V odzivu na poziv so na nemškem veleposlaništvu za Delo povedali, da "demokracija temelji na različnih mnenjih, dialogu, sporih in spravi. Demokracija, v kateri ni sporov, ni prava demokracija. Prav knjižni sejmi morajo biti prostori, v katerih se različna mnenja srečujejo v spoštljivem dialogu in v katerih je omogočena kontroverzna izmenjava mnenj. Knjižni sejmi so kraji demokracije," so med drugim zapisali. Ob tem, da je bila Slovenija leta 2023 gostujoča država na Frankfurtskem knjižnem sejmu, nemški gostujoči nastop na Slovenskem knjižnem sejmu razumejo kot globok izraz tesnih kulturnih vezi med državama.