Podražitve blaga in storitev zaradi uvedbe evra kot uradne valute namesto kune so bile na Hrvaškem pričakovane, a ne v tolikšni meri, da je že prva novoletna kava v priljubljenem »kafiču« mnogim pustila grenak priokus. Morda ne hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću, ki je galantno pustil pet evrov napitnine, ko je odštel 45 evrov za pijačo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in sodelavcev med obiskom v Zagrebu po vstopu države v območje evra. So se pa zagotovo skremžili državljani z veliko nižjimi mesečnimi prihodki. Kava, ki so jo še na silvestrovo plačali 1,73 evra (13 kun), se je čez noč podražila na 1,92 evra (14,50 kune). Za takšno podražitev, ki niti ni bila največja, so se odločili v enem od zagrebških »kvartovskih« lokalov.
Z zakonom o uvedbi evra kot uradne valute v Republiki Hrvaški poslovnim subjektom niso prepovedali spreminjanja cen, ne bi pa smela biti uvedba evra razlog za podražitev. Nekateri trgovci, gostinci in drugi podjetniki so kljub jasnim navodilom pri preračunu cen v evre zvišali vrednost svojih storitev ali izdelkov, na kar so opozarjali državljani v izjavah za hrvaške medije in objavah na družbenih omrežjih. Ogorčenju ni videti konca. Številni državljani se pritožujejo nad mnogimi podražitvami in nad zaokroževanjem cen navzgor, kar se najbolj vidi pri dvojnem označevanju cen, potem ko so na prvem mestu evri zamenjali kune.
V prvih dneh po uvedbi evra je bilo največ pritožb na račun dražje kave v gostinskih lokalih, podražili so se tudi kruh in pekovski izdelki ter cigarete, je objavilo društvo za varstvo potrošnikov Potrošnik. Med obrtniki, ki so jih najpogosteje omenjali zaradi podražitev, so bili frizerski saloni. V nekaterih frizerskih verigah so do novega leta za moško striženje zaračunavali 99 kun (13,14 evra), s 1. januarjem pa za enako storitev zaračunavajo 14 evrov (105,48 kune). So pa tudi cenejši frizerji, ki so cene striženja podražili za 20 in več odstotkov na deset evrov, kar je dva ali tri evre več kot lani, s pojasnitvijo, da bodo tako oni kot mi poslej lažje računali.
V obrtniški zbornici vztrajajo, da je treba v celotni zgodbi videti širši kontekst podražitev v drugi polovici lanskega leta in te primerjati z rastjo cen energentov in drugih vhodnih stroškov obrtnikov in podjetnikov s 1. januarjem. Podražitve storitev zaradi inflacije napovedujejo vodilni teleoperaterji, ki bodo očitno počakali nekaj dni, da ne bodo prišli na črni seznam tistih, ki so med uvedbo evra nesorazmerno podražili svoje blago in storitve. Sicer pa obstajajo tudi primeri poštene trgovske prakse.
Črni seznami
Črni seznam so znova omenjali v hrvaški vladi, ki so jo vsaj na videz zelo razjezile novice o novoletnih podražitvah. Predsednik vlade Plenković in njegovi sodelavci so v času priprav na evro zagotavljali, da je stanje kljub inflaciji pod nadzorom ter da bo imel prehod na evro najmanjše možne posledice na cene in posledično na inflacijo, ki je novembra znašala rekordnih 13,5 odstotka. Ob tem so navajali različne varovalne mehanizme, kot so dvojni prikaz cen, uporaba fiksnega menjalnega tečaja pri preračunu, nadzor nad trgovci in ponudniki storitev, spremljanje gibanja cen najpogosteje uporabljenih izdelkov na trgu in tudi famozni etični kodeks. Kot je videti, cenovne plime niso ustavili. Sledila so »dramatična krizna srečanja« Plenkovića s predstavniki državnih inšpekcij, carine in davčne uprave ter ministra za gospodarstvo in trajnostni razvoj Davorja Filipovića s predstavniki največjih trgovskih verig.
Predsednik združenja trgovine pri Hrvaški zvezi delodajalcev (HUP) Martin Evačić je zagotovil, da trgovci niso zviševali cen, ampak so jih zaokroževali po pravilih zaokroževanja. »Menim, da 99 odstotkov cen ni spremenjenih čez noč na prehodu iz starega v novo leto. Resni trgovci se niso igrali s svojim ugledom, niso poskušali zavajati potrošnikov. Mislim, da bi bilo treba najprej narediti analizo, potem pa izpostaviti trgovce, ki so morda neupravičeno dvignili cene,« je dejal v pogovoru za hrvaški radio.
Včeraj je hrvaška vlada gospodarskim subjektom, ki so ob uvedbi evra z novim letom cene blaga in storitev neupravičeno zvišali, naložila, da naj cene znižajo na raven
31. decembra 2022. Ob tem morajo po sklepu vlade pristojni organi izvesti okrepljen nadzor cen. Državnemu inšpektoratu, davčni
in carinski upravi, določenim ministrstvom, centralni banki ter regulatorjem finančnega trga, trga
z energijo in linijskega prometa
pa je vlada naložila, naj nemudoma izvedejo nadzor pri poslovnih subjektih.
Hrvaške plače in evropske cene
Medijske patrulje so ugotovile, da več kot polovica izdelkov v trgovskih verigah po uvedbi evra stane enako, precejšen del se je podražil, najmanj pa je tistih izdelkov, ki so se rahlo pocenili. Hudič je v tem, da so na Hrvaškem cene v trgovinah »evropske«, plače in kupna moč večine pa občutno pod evropskim povprečjem.
Na Hrvaškem obstaja vrsta institucij, ki imajo po zakonu o uvedbi evra nadzorno funkcijo in možnost izreka globe, če se izkaže, da so se cene dvignile v nasprotju z zakonom o uvajanju evra. Postavlja pa se vprašanje, kako bo država dokazala, da je do podražitev prišlo zaradi zamenjave kune z evrom in ne zaradi, denimo, večmesečnega pritiska pokoronske inflacije in podražitev elektrike, plina, goriva in delovne sile, ki je vse bolj primanjkuje.
