Neznani lastnik dveh hostlov na Gorenjskem je omenjeno švicarsko turistko poleti ob kričanju in pojasnilu, da ne bo nikoli dobrodošla, ker je temnopolta, odslovil najprej iz enega, nato pa še iz drugega hostla. Zaradi strahu in občutka ogroženosti je poklicala policijo in se kasneje obrnila tudi na zagovornika načela enakosti, ta pa je v postopku ugotavljanja diskriminacije njene navedbe potrdil.
Razkritje v javnosti glasno odmeva. Igor Jurišič, predsednik Popotniškega združenja Slovenije (PZS), ki združuje več kot trideset hostlov v državi, ob našem sredinem poizvedovanju s primerom gorenjskega hostla še ni bil seznanjen. Novica ga je šokirala, diskriminatorno ravnanje lastnika pa je ostro obsodil. »Še nikoli se ni v moji več kot dvajsetletni karieri predsednika PZS zgodilo kaj takšnega. Omenjeni nezaslišani dogodek zame sodi le v kak slab znanstvenofantastični film. Žalostno je tudi to, da lahko v naši državi vsakdo, ki to želi, svojo namestitev imenuje hostel in jo trži. Nimamo namreč urejene zakonodaje, ki bi sobodajalcu preprečevala, da se oglašuje kot hostel,« je bil kritičen Jurišič.
Zaupal nam je, da so v mrežo PZS na Gorenjskem vključeni le hostli v Bohinju in na Bledu ter da bi ga novica, če bi se diskriminacija zgodila v kateri od tamkajšnjih namestitev, zagotovo dosegla že prej.
Posredovanje policistov
Predsednik PZS je zatrdil, da v hostlih, ki so vključeni v njihovo mrežo, spodbujajo medkulturno sodelovanje in razumevanje ter da imajo lastniki hostlov z namenom spodbujanja standarda kakovosti vsakoletna izobraževanja in usposabljanja.
Sogovornik je povedal, da v združenju še nikoli niso naleteli na ksenofobijo in da je ta skregana z njihovo filozofijo. Izpostavil je, da so se v preteklosti gosti v nekem hostlu pritoževali zaradi preglasnih navijačev, ki so si dali duška ob spremljanju neke mednarodne tekme, medtem ko kakšnih drugih večjih izzivov v združenju doslej niso zaznali.
Lastnik nekega drugega hostla, je povedal Jurišič, je moral nekoč posredovati zaradi spora v skupni kuhinji, saj so se nekateri gosti pritožili nad vonjavami hrane. Igor Jurišič je ob tem spomnil, da se vseeno lahko zgodi, da je kak gost tudi resnično problematičen in si lahko kaj slabega glede hostla tudi izmisli, ker mu denimo lastnik ni ugodil pri popustu na plačilo.
»Take primere smo namreč že imeli. Razburljivo je bilo tudi v enem od hostlov, kamor so nekoč pridrveli policisti in odpeljali neko gostjo, ki je imela enako ime in priimek kot tisti, ki so ga iskali. Dogodek se je na srečo končal z opravičilom policistov in vrnitvijo gostje,« je pogovor sklenil predsednik PZS.
V tujcih vidijo varnostno tveganje
Aktivist Miha Blažič je spomnil, da so v minulem obdobju v naši državi v turizmu že zasledili podobne primere diskriminacije, a še nikoli tako ekstremnega, kot se je pripetil poleti na Gorenjskem. Povedal je, da se je zgodilo, da gostinci oziroma lastniki sob niso želeli turistom oddati namestitev zaradi njihove barve kože ali narodnosti, pri čemer so jim »pojasnili, da njihovi dokumenti žal niso popolni«.
Po besedah sogovornika se tujci, predvsem iz držav Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, pri nas z diskriminacijo soočajo pri vsakodnevnih storitvah, denimo v trgovinah ali na banki. Blažič meni, da je k temu v veliki meri pripomogla država s svojo varnostno retoriko v zadnjem desetletju, saj da večino tujcev, ki ne prihajajo iz zahodnih držav, obravnava kot neke vrste varnostno tveganje in zanje pogosto uporablja izraz ilegalci.
»Tovrstna praksa države se je zelo usidrala v zavest ljudi. Prepričani so, da pomeni opravek z nekom iz omenjenih držav zanje nevšečnost, ki se ji hočejo izogniti,« je dejal Blažič. Izpostavil je, da pri tem ne gre le za zaledje prestolnice in da se zaradi večjega pretoka tujcev z diskriminatornimi praksami srečujejo tudi v Ljubljani.
Sogovornik je še poudaril, da je rasna diskriminacija zakonsko prepovedana in da tako kot blagajničarka v trgovini ne sme zavrniti človeka, ki kupuje kruh, ker ji ni všeč barva njegove kože, enako velja tudi za storitve v turizmu. Blažič meni, da bi morala država po uradni dolžnosti v primeru švicarske turistke reagirati in da je ta upravičena tudi do odškodnine.