Policija se je poleti odzvala na obsodbo Slovenije na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), ki je v precedenčni sodbi zaostrilo pogoje pridobivanja podatkov o dinamičnih IP-naslovih in njihovih uporabnikih. Kot so nam potrdili na generalni policijski upravi, je vodstvo policije sodbo preučilo in vsem enotam posredovalo dopolnitev obstoječih ureditev, ki jih je na seji strokovnega sveta za policijsko pravo in pooblastila sprejelo v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom in tožilstvom: »Glede na to, da iz navedene sodbe ESČP izhaja, da je razkritje identitete posameznika eden od pomembnih vidikov pravice do komunikacijske zasebnosti, je treba za ugotovitev oziroma pridobitev identifikacijskih podatkov uporabnika, tako dinamičnega kot statičnega IP-naslova, od operaterjev elektronskih komunikacij ali ponudnikov internetnih storitev predhodno pridobiti sodno odredbo,« nam je nova interna navodila pojasnil Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
Preobrat na ESČP
Spremembo pravil je s pomočjo odvetnika Mitja Jeleniča Novaka posredno dosegel slovenski državljan, ki je bil obsojen zaradi posedovanja in razpečevanja posnetkov spolnih zlorab otrok. Slovenske policiste so nanj opozorili švicarski kolegi, ki so ugotovili, da prek platforme e-mule poteka pretakanje posnetkov spolnih zlorab otrok, tudi prek dinamičnega IP-naslova slovenskega internetnega operaterja. Slovenska policija je zato operaterja neposredno zaprosila za podatke o njihovem naročniku, ki je imel v kritičen času sporen IP-naslov. Nato je postopek stekel naprej in policija je na podlagi sodne odredbe pridobila še prometne podatke osumljenca in mu nazadnje zasegla tudi računalnik. Enainštiridesetletni Kranjčan je bil obsojen in je moral za pol leta v zapor.
Način pridobivanja podatkov švicarskih in slovenskih policistov (do sodne odredbe) sta obsojeni in njegov odvetnik problematizirala že na slovenskem vrhovnem in ustavnem sodišču, vendar nista bila uspešna. Letos pa je senat ESČP presodil, da je Slovenija kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Policijsko odkrivanje, kdo se skriva za dinamičnim IP-naslovom brez sodne odredbe, je bilo za ESČP sporno in sklenili so, da zakonski okvir, ki ga je uporabila policija, ni bil dovolj jasen in ni imel zadostnih varovalk pred »samovoljnim vmešavanjem«.
Čakajoč na novelo ZKP
V času do sodbe ESČP je slovenska policija le še utrdila stališča in je na podlagi sodb vrhovnih in ustavnih sodnikov v konkretnem primeru izdelala interna navodila, ki jih je zdaj morala spremeniti. Na policiji si seveda želijo čim bolj jasnih pravil, zato poudarjajo, da navedene usmeritve, ki so jih sprejeli to poletje, predstavljajo le začasno rešitev do »nujno potrebne spremembe zakona o kazenskem postopku«, ki bi sistemsko uredil to področje.
V uradu informacijske pooblaščenke so nam prav tako že takoj po sodbi ESČP izrazili lastno pričakovanje po zakonskih spremembah, ki bodo upoštevale sodbo: »ESČP je nedvomno ocenilo, da ZKP v tem delu ni dovolj jasen in ne ponuja ustreznih varovalk pred samovoljnim poseganjem v pravice posameznikov. Sodba zato potrjuje, da bi morala slovenska zakonodaja – predvsem ZKP, zakon o elektronskih komunikacijah in posledično eventualno tudi zakon o nalogah in pooblastilih policije – jasneje in v skladu s 37. členom ustave opredeliti pogoje za pridobivanje prometnih podatkov s strani policije in drugih državnih organov,« nam je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Ob nastali situaciji je še posebej zanimivo, da je zadnja novela ZKP, ki je državni zbor ni potrdil, že vsebovala ostrejše pogoje pridobivanja podatkov. Konkretno o dinamičnih IP-podatkih je že predvidevala obveznost sodne odredbe v skladu s 37. členom ustave, ki dovoljuje posege v komunikacijsko zasebnost le za omejen čas in s sodno odredbo. Novela je za zdaj obstala v predalu, novopečena pravosodna ministrica Andreja Katič pa je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za pravosodje napovedala vnovično strokovno razpravo, ki bi bila začetek nadaljevanja postopka sprejemanja novele ZKP – ne pa nujno v povsem enaki obliki.
