Eno od najpomembnejših tveganj v Sloveniji, katerih finančni učinki bi se merili v več milijardah evrov, je potresno tveganje. Po pojasnilih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) bi bilo ob ponovitvi ljubljanskega potresa iz leta 1895, šeste stopnje po Rihterju, v letu 2020 poškodovanih od 42.000 do 102.000 stavb, ekonomska škoda bi znašala od 2,5 do 16,6 milijarde evrov, mediana neposredne škode na stavbah pa 7,2 milijarde evrov. To pomeni, da bi takšen potres povzročil neposredno škodo v višini 15 odstotkov v letu 2019 ustvarjenega BDP, pri čemer je v izračunu upoštevana le škoda na stavbnem fondu, ne vključuje pa posrednih stroškov, kot so na primer ureditev začasnih bivališč, okrevanje prebivalstva, izpad infrastrukture, prekinitev kritične infrastrukture in proizvodnje v gospodarstvu, izpadi dohodkov zaradi izgube delovne sile in podobno. Velike motnje bi imeli v šolah, zdravstvu, infrastrukturi, življenje po Sloveniji bi bilo za več mesecev oteženo.
Pred potresom po ocenah AZN ni zavarovanih 75 odstotkov gospodinjstev, medtem ko je vrzel iz naslova zavarovanja poplav 60-odstotna. Na njeno pobudo je bila pred dvema letoma ustanovljena delovna skupina za pripravo ukrepov za zmanjšanje zavarovalne vrzeli pri zavarovanjih pred naravnimi nesrečami, ki vključuje predstavnike zavarovalnic ter ministrstva za finance in naravne vire. Ti so proučili rešitve držav, v katerih je zavarovalništvo bolj razvito, in dognali, da je najhitrejša možnost za zmanjšanje zavarovalne vrzeli pred potresnimi tveganji vpeljava obveznega zavarovanja za večstanovanjske objekte, ki bi jo moralo spremljati subvencioniranje zavarovalne premije za najranljivejše. Obstajajo tudi druge rešitve, kot sta denimo oblikovanje sklada za naravne nesreče ali ustanovitev državne (po)zavarovalnice, specializirane za zavarovanja naravnih nesreč, a terjajo več časa.
Ker bo za izvedbo ukrepov potrebnih več desetletij, je po prepričanju AZN potrebno, da ljudje že danes zmanjšajo svojo finančno izpostavljenost tveganju potresa, kar lahko storijo le s sklenitvijo ustreznega zavarovanja. Po ocenah Zavarovalnice Triglav je v Sloveniji potresno zavarovana okoli tretjina vseh stanovanjskih objektov, med poslovnimi, proizvodnimi in podobnimi zgradbami pa približno četrtina. »Pri večstanovanjskih stavbah se lastniki pogosto zanašajo na skupno polico upravnika. V Sloveniji je od 20.000 do 25.000 večstanovanjskih stavb, med katerimi je približno 40 odstotkov nezavarovanih, več kot 80 odstotkov pa jih ni potresno zavarovanih,« pravijo v Zavarovalnici Triglav. Poudarili so, da se zavedanje o nevarnosti potresa in s tem delež zavarovanj po močnih potresih v bližini, kot sta bila potresa na Hrvaškem leta 2020, okrepita, vendar relativno hitro upadeta. Zato zavarovance spodbujajo, naj ob izbiri zavarovanja ne izhajajo le iz preteklih izkušenj, temveč tudi iz dejanske izpostavljenosti njihove nepremičnine posameznim tveganjem.
Pomembna gradbena,ne tržna vrednost
Po pojasnilih Zavarovalnice Triglav je višina zavarovalnine v primeru potresa odvisna predvsem od zavarovane gradbene vrednosti nepremičnine in pogojev sklenjenega zavarovanja. »Pri tem je pomembno razlikovati med tržno vrednostjo in gradbeno (novonabavno) vrednostjo stanovanja. Zavarovalnice praviloma zavarujemo gradbeno vrednost nepremičnine, torej strošek ponovne izgradnje objekta, ne pa tržne vrednosti, na katero pomembno vplivajo tudi lokacija, zemljišče in razmere na nepremičninskem trgu.« Kot hipotetičen primer so izpostavili stanovanje v Ljubljani, velikosti približno 60 kvadratnih metrov, zgrajeno po letu 1965, za katero bi premija za zavarovanje potresa, vključno z zavarovanjem opreme, znašala približno 86 evrov.
In koliko sredstev bi povrnili lastniku stanovanja, če bi se ob potresu blok sesul v prah? »Ob predpostavki, da znaša gradbena vrednost stanovanja 300.000 evrov, da je zavarovalna vsota ustrezno določena in da je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost, kar pomeni, da ni odbitka zaradi amortizacije, bi ob popolnem uničenju objekta zaradi potresa zavarovalnica izplačala zavarovalnino v višini gradbene vrednosti stanovanja, zmanjšane za dogovorjeno odbitno franšizo. V konkretnem primeru bi to pomenilo izplačilo 297.600 evrov, saj odbitna franšiza za škodo na objektu znaša 2400 evrov,« so dejali v Zavarovalnici Triglav in dodali, da je ena od prednosti njihovega zavarovanja domov v tem, da strank ne sprašujejo po gradbeni vrednosti nepremičnine, ampak le po kvadraturi in letnici gradnje ter morebitne obnove elementov nepremičnine. Na tej podlagi ocenijo gradbeno vrednost in izračunajo premijo.
V Zavarovalnici Sava menijo, da zavedanje o pomenu zavarovanj raste prepočasi in da se mnogi žal še vedno ne zavedajo razsežnosti finančnih tveganj ter vplivov, ki jih imajo različni dogodki lahko na njihovo premoženje. Zavarovanje nevarnosti potresa je dodatno tveganje, ki ga zavarovanci vključijo k premoženjskemu zavarovanju po svoji individualni presoji, pri čemer se pri zavarovanju stanovanjskih hiš v Zavarovalnici Sava zanj odloči skoraj 30 odstotkov vseh zavarovancev. »Delež zavarovanj z vključenim potresnim rizikom se ves čas giblje okoli 30 odstotkov, večje zanimanje pa je zaznati po večjih in bolj medijsko izpostavljenih potresih, ki nato sčasoma ponovno upade.«
Potres se dojema kot manj verjeten dogodek
V Zavarovalnici Sava bi za potresno zavarovanje, z dvoodstotno soudeležbo, ki je najpogostejša oblika, letna premija za objekt z zavarovalno vsoto 100.000 evrov znašala od 20 do 80 evrov, odvisno od potresne cone. »Če je izbrana ustrezna zavarovalna vsota, se v primeru totalne škode izplača znesek zavarovalne vsote z odbitkom izbrane soudeležbe.« Pred sklenitvijo zavarovanja v Zavarovalnici Sava ljudem svetujejo, naj preverijo, kakšna je verjetnost potresa na območju, kjer živijo, in to upoštevajo tudi pri sklenitvi zavarovanja za svojo nepremičnino. »Glavno vodilo ob sklepanju zavarovanja naj bo, da je treba zavarovanje oblikovati tako, da so kriti vsi morebitni škodni primeri, ki lahko zavarovanca močno ekonomsko prizadenejo. Zavarovanje pred potresom zagotovo sodi v to kategorijo. Prav tako ne sme zanemariti posledičnih škod, ki lahko nastanejo ob potresu. Ob požaru, katerega vzrok je potres, ni podanega kritja, če zavarovanje pred potresom ni sklenjeno,« so dodali v Zavarovalnici Sava.
V Generaliju opažajo, da posamezniki več pozornosti namenjajo tveganjem, kot so požar, neurje ali poplava, medtem ko potres pogosto dojemajo kot manj verjeten dogodek. Od sklenjenih zavarovalnih polic jih približno 40 odstotkov vključuje kritje za nevarnost potresa. Tudi v Generaliju pri večjih in medijsko odmevnih potresih ali drugih naravnih nesrečah praviloma zaznajo povečano zanimanje za zavarovanja.
Po pojasnilih Generalija je višina zavarovalne premije odvisna od več dejavnikov. V primeru popolnega uničenja stanovanjske nepremičnine in ob predpostavki, da je nepremičnina zavarovana na ustrezno zavarovalno vrednost, lahko zavarovalnina doseže zavarovalno vsoto, zmanjšano za odbitno franšizo oziroma druge pogodbene omejitve. »Državljanom svetujemo, da o potresni varnosti razmišljajo preventivno, in ne šele po večjem dogodku, pri čemer je pomembno, da preverijo potresno odpornost objekta, zlasti pri starejših stavbah, redno posodabljajo zavarovalne vsote, če to ni dogovorjeno z zavarovalno pogodbo, glede na dejansko gradbeno vrednost nepremičnine, preverijo, ali obstoječa polica vključuje ustrezno potresno kritje, in imajo pripravljen družinski načrt ravnanja ob naravnih nesrečah.«