Gradbena jama ob Dunajski in Topniški cesti bo še dolgo prazna, saj se je ministrstvo za pravosodje odločilo, da tam ne bo gradilo sodne stavbe. Idejo o tem, da bi prostorske potrebe nekaterih ljubljanskih sodišč rešili na enem mestu z novogradnjo, so popolnoma opustili: načrt razvojnih programov v proračunu so zaprli. Pojasnili so, da so oktobra lani naredili analizo stanja javne infrastrukture na področju sodstva z usmeritvami za ukrepe do leta 2030. Projektna naloga je pokazala, »da bo pereča prostorska problematika sodišč v Ljubljani hitreje in učinkoviteje rešena z nakupom posameznih poslovnih enot kot pa z gradnjo nove sodne stavbe. Izkazalo se je namreč, da ministrstvo ne more zagotoviti zadostnih proračunskih sredstev za tako veliko investicijo v prihodnjih letih.«
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je konec leta 2022 izpostavila, da bi državo gradnja sodne stavbe stala kar okoli 200 milijonov evrov. Zaradi visokega stroška so na ministrstvu projekt začasno preložili, ne pa tudi ustavili, je še januarja 2023 zagotavljala ministrica. Vasa Perović iz arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti, ki je zmagal na projektnem natečaju za sodno palačo za Bežigradom, je takrat ocenil, da bi gradnja njihovega zmagovalnega projekta stala 135 milijonov. A tudi če bi Perovićevi oceni prišteli še davke, bi bil končni znesek nižji od 200 milijonov. Na ministrstvu neujemanje ocen pojasnjujejo takole: »Podatek, ki so ga navajali projektanti, se je nanašal na gradbena in obrtniško-inštalaterska dela brez davka na dodano vrednost, ministrica pa je govorila o celotni vrednosti investicije.«
Za projekt sodne stavbe za Bežigradom, ki ga je ministrstvo zdaj dokončno ustavilo, je država porabila 300.000 evrov, in sicer za za projektni natečaj, predhodne arheološke raziskave na lokaciji in za dopolnitev geotehničnega poročila, je razvidno iz komentarja ministrstva na marca 2022 izdano revizijsko poročilo. V slednjem je računsko sodišče opozorilo, da je bilo pravosodno ministrstvo med letoma 2006 in 2020 neučinkovito pri realizaciji projekta gradnje nove sodne stavbe v Ljubljani. K stroškom je treba prišteti še 7,6 milijona evrov, ki jih je ministrstvo pred tem porabilo za projekt gradnje sodne palače ob Masarykovi cesti. Tudi zanjo je bil leta 2007 izveden javni natečaj in izbrana zmagovalna rešitev; zmagal je Vojteh Ravnikar s sodelavci. Tudi zemljišče so kupili, a je pozneje ministrstvo to lokacijo opustilo in začelo načrtovati gradnjo za Bežigradom.
Kdo je pripravil
cenitveno poročilo?
V skladu z odločitvijo, da opustijo gradnjo nove sodne palače, se je ministrstvo lani lotilo iskanja primernih nepremičnin za nakup. A že prvi posel, ki so ga sklenili 28. decembra, se je izkazal za fiasko. Za potrebe upravnega, delovnega in socialnega ter višjega delovnega in socialnega sodišča je ministrstvo kupilo poslovno stavbo na Litijski cesti 51. Zanjo so družbi Rezidenca Rajski vrt, ki jo vodi koprski poslovnež Sebastjan Vežnaver, odšteli nekaj manj kot 7,7 milijona evrov. Posel je nemudoma vzbudil pozornost javnosti, saj se je izkazalo, da je Rezidenca Rajski vrt isto stavbo leta 2019 v stečajnem postopku družbe Nikom kupila za »zgolj« 1,7 milijona evrov. Velja omeniti, da je sodno zaprisežena cenilka gradbene in nepremičninske stroke za potrebe stečajnega postopka leta 2017 ocenila, da je tržna vrednost stavbe nekaj več kot 2,9 milijona evrov, a je bil končni znesek precej nižji, ker je stečajni upravitelj po vsaki neuspeli dražbi ceno dodatno znižal. Vežnaverjeva družba je stavbo kupila šele na četrti dražbi.
Nadaljnja medijska preiskava je razkrila domnevne nepravilnosti pri pripravi cenitvenega poročila, s katerim je Rezidenca Rajski vrt ministrstvu dokazovala, da je stavba, ki je vse prej kot v dobrem stanju, vredna kar 7,7 milijona evrov. Cenitveno poročilo, ki ga je podpisal sodno zapriseženi cenilec Anton Rigler, naj bi vsebovalo oceno tržne vrednosti nepremičnine na dan 13. decembra 2023, toda ob zaključku poročila je ob Riglerjevem podpisu naveden datum 21. avgust 2020. Rigler je za oddajo Tarča na TVS celo priznal, da cenitve v resnici ni pripravil on, temveč cenilka Breda Zorko. Po informacijah v Tarči je prav ona v stečajnem postopku družbe Nikom ocenila, da je tržna vrednost stavbe na Litijski 2,9 milijona evrov. To potrjuje vpogled v dokumentacijo stečajnega postopka, kjer je objavljeno cenitveno poročilo Brede Zorko iz leta 2017. Poročili iz leta 2017 in 2023 sta si že na prvi pogled podobni, uporabljene so celo nekatere iste fotografije, le da v novejšem poročilu ne nosijo datumskega žiga. Breda Zorko je na vprašanja novinarjev Tarče odvrnila le, da ne bo nič odgovarjala in naj se ne vtikajo v njeno delo.
Zaradi »informacije v oddaji Tarča, kjer je sodni cenilec Anton Rigler izjavil, da ni pripravil cenitve, pod katero je podpisan, bomo na državno tožilstvo podali naznanitev suma kaznivega dejanja. Na podlagi ugotovitev kriminalistične preiskave bomo na ministrstvu uvedli tudi ustrezne disciplinske postopke,« so sporočili z ministrstva. Zaradi informacij, ki kažejo, da je ministrstvo odločitev za nakup sprejelo na podlagi prirejene cenitve, bodo angažirali državno odvetništvo, da jim pravno svetuje in vodi postopke, ki so potrebni za uveljavitev ničnosti oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, so napovedali. »Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati,« je ocenila ministrica, ki bi rada zdaj najprej razčistila, ali je bilo ministrstvo prevarano. Do zaključka navedenih postopkov ne bodo pristali na prevzem nepremičnine.
Ministrstvo je bilo
preveč zaupljivo
Izpostaviti je treba tudi, da je v kupoprodajni pogodbi med ministrstvom in Rezidenco Rajski vrt navedena nenavadna kvadratura nepremičnine. Šlo naj bi za 5126,9 kvadratnega metra stavbe s pripadajočim zemljiščem, pri čemer se pogodba sklicuje na podatke geodetske uprave. Toda vpogled v register geodetske uprave kaže, da neto tlorisna površina stavbe znaša zgolj 4603,1 kvadratnega metra, parcele, na katerih leži stavba, pa skupaj merijo 2916 kvadratnih metrov. Ker so v cenitvenem poročilu, pod katerega je podpisan Rigler, podatki o površini zemljišča in stavbe navedeni točno, ni jasno, od kod se je v pogodbi vzela večja kvadratura stavbe.
»Ministrstvo je pri odločitvi za nakup ravnalo v dobri veri, zaupali smo cenitvi sodno zapriseženega cenilca, ki mora cenitev v skladu z zakonom izvesti neodvisno, nepristransko, objektivno in brez naklonjenosti do bodisi naročnika ali kupca, v skladu s pravili stroke, znanosti in zakonodaje. Prav zato, ker je cenitev izvedel sodni cenilec, ministrstvo ni naročilo ločene cenitve. Če cenitev ne bi bila pripravljena s strani sodno zapriseženega cenilca, bi ločeno cenitev vsekakor naročili, saj bi v tem primeru lahko dvomili o neodvisnosti, nepristranskosti in strokovni verodostojnosti cenitve,« so na ministrstvu odgovorili na očitke, da so ravnali negospodarno, ker pred nakupom niso angažirali lastnega cenilca. Zagotovili so, da bodo ponovno preverili »potek vseh faz postopka nakupa stavbe na Litijski, vključno z izvedbo notranje revizije, in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepali«.
