Sodeč po dnevnem redu bodo člani komisije obravnavali uresničevanje poslovniške in ustavne določbe, ki govori o sklicevanju izrednih sej DZ. Ustava namreč določa, da mora predsednik DZ sklicati izredno sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike. Takšno sejo mora skladno s poslovniškimi določili predsednik sklicati najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
Predsednik DZ Zoran Stevanović je namreč v omenjenih primerih sej, na katerih bi DZ odredil parlamentarni preiskavi, sicer temu sledil, a sta se seji zaključili v nekaj minutah, saj je večina prisotnih poslancev glasovala proti potrditvi dnevnega reda.
Med njimi tudi poslanci Stevanovićeve Resnice, kar je predsednik DZ v nedeljskem pogovoru v oddaji Politično s Tanjo Gobec na Televiziji Slovenija pojasnil z besedami, da sami menijo, da bi morali vsako izmed zahtev umestiti na svoj dnevni red. Kot je zagotovil, s parlamentarno preiskavo o Black Cube nimajo težav, glede preiskovalne komisije o financiranju strank, pa ne vidijo razloga, "zakaj ne bi preiskovali popolnoma vseh strank".
V strankah opozicije so danes njegovo pojasnjevanje zavrnitve dnevnega reda označili za preusmerjanje pozornosti. Obenem pa v vseh treh opozicijskih strankah zagotavljajo, da s predlogom o razširitvi preiskave financiranja na vse stranke nimajo težav.
"So stvari, ki morajo v tej državi veljati za vse in povsod," je v izjavi v DZ komentiral vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Kot je napovedal, pa bodo do jeseni še tretjič poskusili z zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi odredili parlamentarni preiskavi. "Ustava, zakonodaja in poslovnik niso nekaj, kar bi lahko reševali s kreativnim političnim razmislekom. Spoštuješ ali ne spoštuješ," je odločen.
Vodja poslancev Levice in Vesne Asta Vrečko pa je ocenila, da je povsem jasno, komu ni v interesu preiskava afere Black Cube in vloge političnih strank v njej. Prepričana je, da so dejstva preprosta. "Samo z dnevnim redom se preiskovalka potrdi, tako je zapisano tudi v ustavi. Tisti, ki so pisali ta pravila in zakone, so seveda imeli za samoumevno, da bo nivo politične kulture v parlamentu ostal dovolj visok, da se s podtalnimi manevri nepotrditve dnevnega reda nikoli ne bo poskušalo preprečiti preiskovalke," je dejala. Zatrdila pa je, da sami nimajo težav s pregledovanjem njihovega financiranja.
Podobno je zagotovil tudi namestnik vodje poslancev SD in podpredsednik stranke Luka Goršek. Po njegovih besedah so morali že "večkrat tudi javno kaj obrazložiti, mogoče celo kaj več kot katera druga stranka". Ocenil je, da Stevanović išče zlasti izgovore, zakaj parlamentarna komisija še ni začela dela. "To je še eden izmed njegovih načinov, kako zamegliti stvari. (...) Spet neki nesmiselni predlogi, ki so poskus tega, da zavlačujejo z nastankom te preiskovalne komisije," je dejal.
Vodja poslancev NSi, SLS, Fokus Janez Žakelj pa kot najpomembnejše vidi, da bodo vse preiskovalne komisije tega mandata imele enaka merila, kar so po njegovih besedah želeli zagotoviti tudi z novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo zdaj čaka še referendumsko odločanje. Glede preiskave financiranja stranke – s tem se je NSi soočila že v preteklem mandatu – pa v stranki po Žakljevih besedah menijo, da ni smiselno ponovno voditi preiskave, ki je že dobila zaključno poročilo.
V strankah opozicije so sicer tudi že napovedali, da se bodo glede odreditve parlamentarne preiskave obrnili tudi na ustavno sodišče.