Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so povedali, da so bili v skladu z načrti 18. julija sprejeti novi akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, zdaj pa nadaljujejo vsebinski pregled po notranjeorganizacijskih enotah. Čeprav je minister Franci Matoz na začetku julija napovedoval, da bo po tem datumu znano, ali bo prihajalo do presežnih delavcev in koliko jih bo, nam tega odgovora od ministrstev ni uspelo izvedeti.
Matoz je na začetku julija sicer ocenil, da bo na njegovem področju prišlo do presežka javnih uslužbencev, saj da določene službe bodisi niso potrebne oziroma so z združevanjem ministrstev postali določeni javni uslužbenci odveč. Rešitve se bo iskalo ali s prerazporeditvami na druga delovna mesta, na druga ministrstva ali pa v okviru pogajanja s sindikati za presežne delavce, je dejal Matoz.
O tem, katere službe niso več potrebne in koliko naj bi bilo presežnih javnih uslužbencev, še ni obveščen niti Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS). »Kot poznavalci organizacije državne uprave se seveda zavedamo, da bo po združitvi dveh ministrstev potreben en generalni sekretariat, posledično pa bo to veljalo tudi za organe v sestavi ministrstev, ki se bodo združil. Predvidevamo, da lahko zaradi združevanj ministrstev pride do presežkov, saj določene notranje organizacijske enote, ki se bodo podvajale, ne bodo več potrebne,« pravi predsednik sindikata Frančišek Verk.
Po njegovem mnenju bi lahko odvečne kadre premestili v tiste državne organe, kjer so veliki kadrovski primanjkljaji. Pri tem izpostavlja Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, v kateri bi potrebovali vsaj 180 novih pravosodnih policistov, Inšpektorat RS za delo, kjer je nezasedenih 20 delovnih mest inšpektorjev, policijo, Slovenska vojsko, Finančno upravo (Furs) …
Na večini ministrstev niso ugotovili presežnih delovnih mest
Vprašanja o reorganizaciji in morebitnih presežnih delavcih smo poslali tudi na posamezna ministrstva, Številna niso odgovorila ali pa so se odgovoru izognila, med njimi tudi ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, torej resor, za katerega je minister Matoz ocenil, da bo imel presežek javnih uslužbencev.
Večina ministrstev, ki so odgovorila, ni ugotovila presežnih delovnih mest, nekatera pa še ne morejo govoriti o presežnih delavcih, saj analiza delovnih procesov še poteka. V tej fazi zato še ni mogoče govoriti o številu morebitnih presežnih javnih uslužbencev.
Med izjemami je ministrstvo za izobraževanje, kjer pravijo, da bo zaradi združitve prejšnjega ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje zagotovo prišlo do sinergij in zmanjšanja števila zaposlenih. Kadrovske prilagoditve se bodo izvajale na podlagi ugotovljenih potreb delovnega procesa in ob doslednem spoštovanju delovnopravne zakonodaje, zatrjujejo. Ob tem pa je ministrstvo že sprejelo tudi odločitev, da se pogodbe o zaposlitvi za določen čas po njihovem izteku ne bodo podaljševale. Pričakovati je, da bo nadaljnja optimizacija organizacije, skupaj z racionalnejšo razporeditvijo nalog, upokojitvijo zaposlenih in premišljeno kadrovsko politiko, prispevala k zmanjšanju števila zaposlenih, ne da bi bilo pri tem ogroženo kakovostno in nemoteno izvajanje nalog ministrstva, so še zapisali.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so pojasnili, da je reorganizacija vključevala združevanje oziroma zmanjšanje števila direktoratov s šest na štiri, »kar posledično pomeni, da je v sistemizaciji delovnih mest manjše število generalnih direktorjev in njihovih namestnikov«.
Na ministrstvu za pravosodje nove uredbe niso zahtevale sprememb obstoječe organizacijske strukture. Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je bil sicer zaradi vzpostavitve StKOK vsebinsko dopolnjen z nalogo na področju pregona korupcijskih kaznivih dejanj v okviru direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice, a ta dopolnitev po njihovih pojasnilih ni pomenila ustanovitve, ukinitve ali združevanja organizacijskih enot.
Namesto 19 zdaj le 14 ministrstev
Vladne stranke so, kot je znano, v koalicijski pogodbi kot eno od zavez zapisale oblikovanje vitke države ter manjšo in učinkovito administracijo in napovedale pripravo programa racionalizacije za celoten sektor države. DZ je konec aprila izglasoval spremembo zakona o vladi, ki je po predlogu SDS število ministrstev zmanjšala z 19, kolikor jih je bilo v prejšnji vladi, na 14. Med večjimi novostmi je ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ki bo nadaljevalo delo na področju dosedanjega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport pa so se prenesle naloge s področja delovnih razmerij, pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega izobraževanja. Dodatno je novo ministrstvo prevzelo tudi vsa delovna področja ukinjenega ministrstva za solidarno prihodnost, razen stanovanjske politike.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je bilo ukinjeno, njegova delovna področja pa so se prenesla na ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.