Mineva že več kot 30 let, kar se je raziskovalec in profesor dr. Boštjan Kobe preselil v Avstralijo. Najprej je živel in delal v Melbournu, dokler se ni leta 2000 zaposlil kot profesor strukturne biologije na fakulteti za kemijo in molekularno bioznanost v Brisbanu. Pomemben del Kobetove znanstvene poti, kot je poudaril ob nedavni izvolitvi za člana The Royal Society, ene najuglednejših in najstarejših znanstvenih ustanov na svetu, je temeljil na univerzitetni izobrazbi, pridobljeni v Sloveniji.
Nad strukturno biologijo, področjem, na katerem je danes svetovno priznani raziskovalec, ki je v preteklosti za svoje delo prejel že več mednarodnih priznanj in nagrad, se je navdušil že med študijem kemije na ljubljanski univerzi, zlasti ob koncu študija, med diplomskim delom pri prof. dr. Vanetu Lebanu in pri raziskovalni nalogi pri dr. Tomu Šolmajerju na Kemijskem inštitutu. »V raziskavi pred koncem dodiplomskega študija sem se spoznal z metodo kristalografije, ki jo uporabljamo za preučevanje tridimenzionalnih molekularnih struktur. Ker tedaj v Sloveniji še ni bilo ustrezne ekspertize in opreme za strukturno biologijo, sem šel na doktorski študij v Združene države Amerike,« je pojasnil.
Eno najvišjih mednarodnih priznanj za znanstveno odličnost
Po zaključeni doktorski disertaciji ni hotel ostati v ZDA. Za delo so bili pogoji dobri, vendar mu ameriški način življenja ni bil blizu. »Načrtoval sem, da se bom prej ali slej vrnil v Evropo, vendar sem si pred tem želel spoznati še kaj novega. V Avstraliji sem dobil službo na področju strukturne biologije, kar sem si želel početi, poleg tega mi je bilo tu všeč tudi življenje, ki je podobno evropskemu, le da ga uokvirja drugačna pokrajina,« je dejal znanstvenik, ki preučuje predvsem tridimenzionalne strukture makromolekul, kot so proteini in njihovi kompleksi.
Na podlagi svojega dela je bil pred slabim mesecem izvoljen v The Royal Society – The National Academy of Science of the United Kingdom, kar je eno najvišjih mednarodnih priznanj za znanstveno odličnost. Pri tem velja omeniti, da je dr. Kobe drugi Slovenec v zgodovini, ki je prejel to priznanje. Pred njim je ta čast pripadla Janezu Vajkardu Valvasorju leta 1687 zaradi pionirskih naravoslovnih raziskav.
Ob prejemu naziva rednega člana Kraljeve družbe je Kobe dejal, da je to zagotovo dobra psihološka spodbuda za nadaljnje delo, poleg tega pripomore k večji teži znanstvenika, ko se prijavlja za raziskovalna sredstva. A to je le eden od vidikov članstva v prestižni mednarodni znanstveni skupnosti, ki veliko dela tudi na področju izobraževanja in si po vsem svetu prizadeva za podporo znanosti.
Manj denarja za znanost
Za avstralsko okolje na področju znanosti je Kobe, ki ima še vedno tesne vezi s slovensko znanstveno skupnostjo, dejal, da so razmere, kar zadeva financiranje, »žal še slabše kot v Sloveniji in od povprečja razvitih držav«. V Avstraliji, kjer je od leta 2018 tudi član Avstralske akademije znanosti, po njegovih besedah znanosti namenjajo še manj davkoplačevalskega denarja kot v Sloveniji. Pogoji raziskav pa so »seveda povezani s tem, kje delaš. Naša univerza je visoko uvrščena na svetovno lestvico najboljših univerz, tako da imamo dobro opremo, dobre študente in podobno.«
Vsa ta leta dela in življenja v tujini Kobe ostaja profesionalno povezan z ljubljansko univerzo in Slovenijo. V zadnjem času predvsem prek Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL), ki povezuje alumne, raziskovalce in strokovnjake Univerze v Ljubljani (UL) po svetu ter spodbuja mednarodno sodelovanje. Do lanskega leta je bil tudi podpredsednik SMUL, s svojim delovanjem pa je prispeval h krepitvi vezi med UL in njenimi mednarodnimi partnerji. Poleg tega je aktiven tudi v American Slovenian Education Foundation (ASEF), ustanovljeni v ZDA, ki pa se je razširila tudi v Avstralijo in druge dele sveta. »To študentom omogoča raziskovanje in spoznavanje dela v različnih svetovnih raziskovalnih institucijah. K nam prideta vsako leto eden ali dva študenta za deset tednov in se učita novih tehnik, spoznavata način dela in novo okolje,« je razložil Kobe, ki je bil pred leti tudi slovenski ambasador znanosti.
Sicer pa je glede vloge znanosti v sodobni družbi in svetu, kjer smo po eni strani priča prelomnim dosežkom na različnih področjih in na drugi strani širjenju teorij zarote, dejal, da gre za paradoks našega časa. »Znanost je zelo pomembna družbena stvar, zato tudi delam na tem področju, in če bi se vanjo vlagalo več sredstev, bi seveda še hitreje in bolj napredovali. A del razloga v omejenem financiranju vidim v politiki, ki je kratkoročno usmerjena. Politiki imajo mandatno perspektivo, torej kaj je mogoče narediti v okviru enega mandata, v znanosti pa je potreben čas.«
Uporabnost strukturne biologije
Za bistvo svojega področja raziskovanja, torej strukturne biologije, raziskav proteinov in patogenov ter imunskega odziva in molekularnih mehanizmov okužb, je Kobe pojasnil, da omogoča na molekularni ali celo atomski ravni razumeti, kakšna je vloga proteinov v celici. Na podlagi temeljnih raziskav, ki razkrivajo biološke procese, pa so nato mogoče tudi uporabne študije. »V zadnjem času se usmerjamo na proteine v človeškem imunskem sistemu. To je zelo pomembno z medicinskega vidika, saj je povezano z razvojem zdravil proti vnetjem in boleznim, ki so z vnetji povezane, kot so na primer revmatizem, rak, sladkorna bolezen in živčne bolezni, pri katerih je vnetje pogosto del patologije, in če najdemo inhibitorje teh procesov, je mogoče razviti zdravila.« Poleg tega vlogo proteinov raziskujejo tudi v imunskem sistemu rastlin, kar v prihodnje lahko prispeva k izboljšanju kmetijskih rastlin. Tako si Kobe v prihodnje želi še več raziskav, ki bodo omogočale, da svoje ugotovitve in znanje prenesejo na uporabno področje.