Prve naloge za plačilo bo direkcija za infrastrukturo spisala 1. aprila 2019, to je natanko leto dni po uveljavitvi zakona o dajatvah na motorna vozila. Ta prinaša novi davek za tiste lastnike trikolesnikov ali avtomobilov z največ devetimi sedeži in maso do treh ton in pol, ki v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bodo ponovno registrirali ali predali v razgradnjo pooblaščenim osebam. Lastniki morajo torej že od letošnjega 1. aprila dalje paziti, da bodo po odjavi vozila in morebitni prodaji poskrbeli za prenos lastništva na novega lastnika.
Dajatev bo treba plačevati 10 let
V nasprotnem primeru jih bo čez leto dni doletel davek, ki bo znašal 25 odstotkov letne dajatve za uporabo cest, vendar ne manj kot 25 evrov. Izjema so trikolesniki z izključno električnim pogonskim motorjem, za katere obdavčitev znaša 20 evrov. Novi davek bo direkcija za infrastrukturo odmerjala enkrat na leto, vse dokler odjavljenega vozila lastnik ne bo oddal v razgradnjo, ga znova registriral oziroma dokazal, da je registrirano v drugi državi, izvoženo, da so mu ga ukradli, ali pa bo minilo deset let plačevanja dajatve. S spremembo lastnika odjavljenega vozila bo na novega lastnika prešla tudi obveznost plačevanja davka. Starodobniki so iz obdavčitve izvzeti, prav tako dajatve ne bo treba plačati za vozila, iz prometa odjavljena do 1. aprila letos.
Z novim davkom na odjavljene avtomobile želi ministrstvo za infrastrukturo ljudi prisiliti, da bodo »sami poskrbeli za odjavljena vozila in da ta ne bodo končala na tako imenovanih divjih odlagališčih v naravi, parkiriščih… ter tako dodatno onesnaževala in kazila okolja«. Pooblaščeni izvajalci bodo namreč ob razgradnji vozila poskrbeli tudi za okolju nevarne snovi in materiale, ki obremenjujejo okolje.
Zdaj se v Sloveniji vsako leto iztroši približno 50.000 vozil, a jih trije uradni obrati za razstavljanje prevzamejo in razgradijo le okoli 10.000. To pomeni, da je ustrezno predelana le petina avtomobilov, okoli 40.000 pa se jih »izgubi«: končajo na divjih odlagališčih v naravi, v tujini ali na na črno delujočih avtoodpadih.
Zdaj ni nadzora
To je mogoče, ker evidence začasnih odjav oziroma izjav o lokaciji vozila, ki naj bi zajemala že več kot 150.000 prijav, niti okoljska inšpekcija niti kdo drug ne nadzoruje. Uradno odjavljeni avtomobili lahko zato brez posledic poniknejo neznano kam.
Sistem ne deluje, a namesto s spodbudami – denimo z uvedbo plačila za predajo izrabljenega vozila proizvajalcu, kot je predlagal generalni sekretar pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) France Kmetič – se je vladna koalicija problema lotila z davkom. »Cilj uvedbe tega ukrepa ni plačevanje dajatve na odjavljeno vozilo, temveč da bi lastniki kar se da hitro poskrbeli za odjavljeno vozilo,« kljub temu trdijo na ministrstvu.
