»Ne jamramo, ne šimfamo, iščemo rešitve,« je v nedeljo na facebooku objavila Bernarda Žarn, voditeljica oddaje Vikend paket na RTV Slovenija. Rešitev, ki jo je priljubljena televizijka imela v mislih, je bila prozorna zaščitna maska, s katero sta si s kolegom Jožetom Robežnikom zakrila usta in nos.
Plastični »nagobčniki« so vseprisotna »rešitev« v storitvenih panogah, denimo v gostinstvu, frizerskih salonih, trgovinah in drogerijah. »Mogoče jih kakšni strokovnjaki ne priporočajo, ampak po vseh medijih se razlaga, da običajne kirurške maske v bistvu ščitijo druge in ne tistega, ki jo nosi. In plastična maska nič slabše ne prepreči širjenja virusa kot pri množici ljudi, ki kirurško masko nosijo pod nosom,« je na spletni strani trgovca komentirala Breda, zadovoljna uporabnica plastične maske clearshield.
Ali so plastične maske ustrezna in zakonita alternativa kirurškim maskam in maskam iz blaga? »Nemedicinske obrazne maske vključujejo različne oblike doma izdelanih ali komercialnih mask in pokrival za obraz iz blaga, drugega tekstila ali drugih materialov,« piše v priporočilih za uporabo mask v času širjenja okužbe s sars-cov-2, ki jih je 2. oktobra posodobil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Uradno priporočilo dopušča sklep, da plastične maske spadajo v kategorijo nemedicinskih obraznih mask iz drugih materialov. In da je njihova uporaba dopustna.
Izmotavanje inšpektorata in NIJZ
S prakso bi moral biti dobro seznanjen zdravstveni inšpektorat, saj nadzoruje in sankcionira (ne)upoštevanje priporočil NIJZ. Ali inšpektorji dopuščajo uporabo prozornih zaščitnih mask? »Za odgovor na vaše vprašanje so pristojni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje,« nam je odpisala zdravstvena inšpektorica Deana Potza.
Tudi NIJZ smo poslali sliko prozornega »nagobčnika«. »Maska na sliki ni primerna, saj nikjer ne tesni. To je delna plastična zaščita, edine preverjene maske so kirurška, fpp2, fpp3… Učinkovite so tudi trislojne bombažne maske,« so nam odgovorili na inštitutu.
Odgovor je tehnično točen, a obenem tudi zavajajoč. NIJZ namreč v svojih priporočilih, ki so temelj vladnih protikoronskih ukrepov, nikjer ne omenja »preverjenih mask«, temveč priporoča uporabo »nemedicinskih obraznih mask«. Te pa so lahko, kot piše, tudi iz drugih materialov. Ali plastična maska v skladu s priporočili NIJZ ustreza definiciji nemedicinske obrazne maske? Inštitut kljub večkratnim pozivom ni neposredno odgovoril na zastavljeno vprašanje. Ali je njihova uporaba dopustna v situacijah, v katerih zakon zapoveduje nošenje zaščitne maske, zato ostaja nerazjasnjeno.
Avstrija: politika jih zagovarja, stroka jim nasprotuje
Bolj dosledni in razumljivi so naši severni sosedje. Avstrijsko ministrstvo za zdravje je izrecno zapisalo, da so plastični vizirji ustrezno zaščitno sredstvo, ker prekrivajo območje ust in nosu. »Ščitnik za obraz je primerna in praktična alternativa,« je sporočila tudi ministrica za delo Christine Aschbacher in s tem zaščitila predvsem domač gostinski sektor.
Avstrijska stroka nasprotuje tem političnim stališčem. Miranda Suchomel z Inštituta za higieno in uporabno imunologijo na Medicinski univerzi na Dunaju je izpostavila, da so »slabo prilegajoči se in široko štrleči vizirji popolnoma neuporabni«. »Manjši ko je, bolj ko je oddaljen od ust in nosu, bolj je nesmiseln,« je za časnik Der Standard poudarila strokovnjakinja. »Pravzaprav bi nam naša zdrava pamet morala povedati, da so takšni ščiti popolnoma neučinkoviti.« Enako velja tudi za plastične nagobčnike, za strokovnjakinjo so takšna zaščitna sredstva šala.
Tudi po mnenju Inštituta Roberta Kocha (RKI), ki strokovno usmerja ukrepe Nemčije za omejevanje širjenja novega koronavirusa, vizirji in ščitniki niso enakovredna alternativa zaščitni maski. Z Nemci se strinjajo tudi na NIJZ. »Vizir je le dopolnilo maski, dihala zelo slabo ščiti, oči bolje, če je bližnji stik,« so zapisali.
V številnih nemških zveznih deželah in mestih je medtem dozorelo spoznanje, da plastična zaščitna sredstva niso ustrezna alternativa kirurškim maskam in maskam iz blaga. Za mesto Hamburg se je ta preobrat zgodil nekoliko prepozno. V prepričanju, da vizirji ustrezajo predpisom, je namreč kupilo 30.000 kosov in jih razdelilo med učiteljski kader. Zdaj je hamburško mestno vodstvo spremenilo pravila o zaščiti pred korono in razglasilo vizirje za neustrezne. Od začetka oktobra njihova uporaba tudi ni več dovoljena v barih in restavracijah.
