Slovensko planinstvo in alpinizem sta od 30. julija 2026 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Ministrstvo za kulturo je vpis izvedlo na pobudo Planinske zveze Slovenije, s čimer je država uradno prepoznala kulturni pomen dejavnosti, ki sta že več kot stoletje pomemben del slovenskega načina življenja, odnosa do gora in oblikovanja nacionalne identitete. Planinstvo in alpinizem namreč nista le preživljanje prostega časa oziroma športni dejavnosti, temveč vključujeta znanje, vrednote, tradicije, prostovoljstvo, tovarištvo in medgeneracijski prenos izkušenj.
Planinstvo je v registru opredeljeno kot skupek znanj, vrednot, praks in organizacijskih oblik, povezanih z obiskovanjem gora, planinsko vzgojo, urejanjem poti, delovanjem planinskih društev in skrbjo za planinske koče. V Sloveniji ima izjemno množično tradicijo. Planinska zveza Slovenije združuje 300 planinskih društev in klubov z več kot 60.000 člani, pri dejavnostih pa sodelujejo številni prostovoljci – od vodnikov in markacistov do oskrbnikov koč, mentorjev mladih in drugih članov društev.
»Vpis planinstva in alpinizma v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije je pomembno priznanje vsem generacijam planincev in alpinistov, ki že več kot stoletje soustvarjajo slovensko planinsko izročilo,« poudarja predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar. Po njegovih besedah vpis potrjuje, da dediščina niso le materialne stvaritve, temveč tudi vrednote, ki jih ljudje živijo in prenašajo na mlajše rodove.
Od Aljaževega stolpa do svetovnega alpinizma
Organizirano planinstvo na Slovenskem sega v drugo polovico 19. stoletja. Ustanovitev Slovenskega planinskega društva leta 1893 je pomenila začetek organiziranega slovenskega planinstva, hkrati pa je imela tudi širši kulturni in narodni pomen. Gradnja planinskih koč, označevanje poti in poimenovanje gorskega sveta v slovenskem jeziku so utrjevali slovensko navzočnost v alpskem prostoru. Eden najmočnejših simbolov tega procesa je Aljažev stolp na vrhu Triglava, ki je sčasoma postal eden osrednjih simbolov slovenske narodne in državne identitete. S planinsko tradicijo je povezana tudi priljubljena himna Oj, Triglav, moj dom.
Pomemben del slovenskega planinstva je skrb za planinske poti. Markacisti vzdržujejo obsežno mrežo poti in jo označujejo s Knafelčevo markacijo, eno najbolj prepoznavnih znamenj slovenske planinske kulture. Slovenska planinska pot, najstarejša vezna planinska pot v Sloveniji, povezuje številne vrhove, koče in naravne znamenitosti ter pohodnikom omogoča spoznavanje slovenske pokrajine in planinske dediščine. Pri tem sta ključna izkustveno učenje in prenos znanja med generacijami.
Alpinizem predstavlja zahtevnejši in bolj specializiran del gorske kulture. Obsega skalno, ledno, snežno in kombinirano plezanje, alpinistično smučanje ter odpravarstvo, vendar njegovo bistvo ni zgolj v osvajanju sten in vrhov. Temelji na tehničnem znanju, telesni in duševni pripravljenosti, odgovornosti, etiki, zaupanju med soplezalci in spoštovanju naravnega okolja. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije danes deluje 45 alpinističnih odsekov in klubov z več kot 1000 registriranimi člani.
Posebnost slovenskega alpinizma je sistematičen prenos znanja. Ta poteka v alpinističnih šolah, prek pripravništva, skupnih tur, odprav in mentorstva izkušenih alpinistov. Slovenska alpinistična šola velja za eno prepoznavnejših oblik sistematičnega alpinističnega usposabljanja v evropskem prostoru. Poleg tehničnih veščin se prenašajo tudi vrednote, kot so odgovornost do soplezalca, samostojno odločanje, solidarnost in tovarištvo.Začetki slovenskega alpinizma segajo v konec 19. stoletja, pomembno vlogo pa so imeli Henrik Tuma, Rudolf Badjura in drugi drenovci ter pozneje člani Turistovskega kluba Skala, ustanovljenega leta 1921. Po drugi svetovni vojni je sistematično usposabljanje pod okriljem Planinske zveze Slovenije in razvoj odpravarstva prinesel izjemne rezultate. Slovenski alpinisti so se z uspehi v Himalaji in drugih gorstvih uvrstili med svetovno alpinistično elito, alpinizem pa je tako postal pomemben del slovenske kulturne identitete.