Velika planina se je v petek pokazala v vsej svoji zimski lepoti. Brez vetra, obsijana s soncem in odeta v ravno prav debelo snežno odejo je ponudila razmere, kakršne si smučarji lahko le želijo. Nebo brez oblačka, bleščeča belina pod nogami in razgledi, ki so segali daleč čez kamniško dolino – to je bil dan, zaradi katerega se je splačalo vzeti dopust. Med obiskovalci sta bili tudi upokojenki iz Komende, Zdenka in Marjana. Lepo vreme in dobra kondicija sta njuna zaveznika. Smučata izključno med tednom, ko ni gneče, pravita, in dan vedno skleneta z obvezno kavico na Zelenem robu. Status upokojenca jima omogoča razkošje izbire in takšne dni znata izkoristiti.
A takšni dnevi na planini niso samoumevni. Še zlasti po sezonah, ko je snega primanjkovalo. »Po sezoni 2022/23 smo letos prvič znova dočakali konkretnejšo pošiljko snega,« pove Taja Brinovec z Velike planine. »To se je seveda poznalo tudi med zimskimi počitnicami, predvsem v ljubljanskem terminu. Ob lepem vremenu – z izjemo dveh dni sneženja in enega bolj vetrovnega dne – smo bili zelo dobro obiskani. Naša maksimalna kapaciteta je okoli 500 smučarjev in ob sončnih dneh smo jo praktično dosegali.« Letos je v polnosti zaživel tudi smučarski trak. »Lani nam ga je uspelo preizkusiti le nekaj dni ob koncu sezone, letos pa je normalno obratoval in bil predvsem v veliko pomoč otrokom in začetnikom,« pojasnjuje Brinovčeva. Poleg smučanja so med počitnicami pripravili še animacije in delavnice. »V Skodli pripravljamo tudi predstave, med drugim bo to soboto ob 11. uri nastopil čarovnik. Potekala je šola smučanja, ki jo je organiziralo kamniško turistično društvo; v prvem tednu počitnic je sodelovalo 15 otrok, razdeljenih v tri skupine.«
Otroški smeh in planinska malica
Otroci so bili med smučarji tudi minuli petek. Med čakanjem na sedežnico smo med igro na snegu ujeli Luka, Tejo in Elo. Luka je brez zadržkov priznal: »Včasih je res fino, če lahko kakšen petek malo manjkamo v šoli – sploh če je tak lep dan za smučanje. Danes je res super vreme in sneg je odličen.« Ela Veliko planino že pozna. »Zelo rada smučam tukaj, ker so proge lepe in razgled je res lep. Ne vozim se več s trakom, grem kar na sedežnico. Med počitnicami je bilo nekaj več ljudi, ampak ni bilo predolgega čakanja. Drugače pa mi je tukaj vedno fajn.« Teja pa je priznala, da sta z Lukom na planini prvič. »Letošnjo zimo sva smučala na Treh kraljih, prihajava pa iz Šmartnega pri Litiji. Danes nama je zelo všeč, sploh ker je sonce in dober sneg. Smučali bomo nekje do dveh, potem pa gremo verjetno na malico.«
In kakšna je prava planinska malica? Odgovor je prišel soglasno: »Najraje imamo planinski čaj in golaž. Pa tudi štruklji so dobri! Postanek na Zelenem robu je nujen.«
Turni smučarji in pogled
brez megle
Zgoraj na Gradišču je družba hrvaških turistov nemo občudovali razgled nad kamniško dolino in naprej proti Ljubljani. S strani se nam je kmalu pridružil tudi turni smučar Denis Sitar, ki je teh pogledov vajen. »Na planino sem se odpravil z Ravni, s parkirišča. Približno 200 metrov sem moral smuči nositi po cesti, ker tam ni dovolj snega, potem pa sem nadaljeval po uhojeni poti in naprej prosto po vrhu,« pove. Razmere so ga navdušile: »Sneg je ravno pravšnji – če počakaš še kakšno uro, malo popusti, kakšnih pet centimetrov zgornje plasti, in je za nezvožene flankice res odlična podlaga.« Kot domačin je na planini pogosto. »To je zame predvsem rekreacija in hiter pobeg v naravo, sploh ob takšnih dneh, kot je danes. V petek dopoldne je tu kar živahno – vidi se, da ljudje še vedno znajo izkoristi lepo vreme.«
Zaprtje smučišča od ponedeljka dalje zanj ne pomeni posebne spremembe. »Turni smučarji nismo vezani na delovanje žičnic. Morda bo celo malo manj gneče, čeprav bo sprehajalcev verjetno še vedno precej.« Petkovo turo je Sitar končal s spustom proti Domžalskemu domu mimo Kisovca in skozi gozd do parkirišča. »Če bo sneg zdržal, da ne bo treba preveč nositi smuči.«
Sprehod mimo hiš do Zelenega roba mine v prijetnem tempu in kulisi, ki je v tem letnem času izredno fotogenična. Po nasvetu Ele smo postanek naredili v koči, kjer nas postreže Luka Trdin, ki vodi kočo. Letošnja zimska sezona, kot pove, je bila za njih odlična, kot tudi gostje, ki jih obiščejo. »Na meniju imamo jedi na žlico. Nikoli ne ostanemo brez ričeta, jote, pasulja, gobove juhe in telečje obare. Seveda postrežemo tudi štruklje, zgodnjim pohodnikom, ki pridejo pred 11. uro, pa spečemo tudi kakšno jajce na oko,« pove Trdin in ponudi štrukelj, polit z jabolčno čežano. »Gre za novost, ki smo jo letos dodali v ponudbo. In gostje so zadovoljni.«
