Planica je v soboto pokala po šivih. V eni najbolj priljubljenih ledeniških dolin na svetu so se že navsezgodaj zjutraj zbrali najbolj zagreti navijači z vseh koncev države in tujine, ki nikakor niso hoteli zamuditi nastopov svojih junakov. Nekateri so si za ogled največjega športnega dogodka v naši državi že v petek vzeli dopust, za mnoge je to že dolgoletna praksa.
»Planica je več kot ogled tekmovanja. Za našo druščino je konec marca vsako leto pomemben datum v koledarju, ki ga ne gre spregledati. Že več kot deset let prihajamo pod Ponce spodbujat naše junake. Uživamo v poletih in navijaškem vzdušju ter čudoviti kulisi. Božansko!« je povedala navdušena Sandra Zapušek.
V močno oblegano Zgornjesavsko dolino je navdušena navijačica in ljubiteljica Planice iz Ljubljane skupaj z druščino Planinskega društva Saturnus prišla že v četrtek. Odpravili so takoj po službi, nastanili pa so se v apartmaju streljaj od Kranjske Gore.
»Vzdušje je bilo zadnja dva dni fenomenalno. Toliko ljudi že v četrtek in petek v času planiškega dogajanja v minulih letih v Kranjski Gori in okolici še ni bilo. Povsod se kaj dogaja, vsi lokali so nabito polni, zabave in odličnih koncertov ne manjka,« je še povedala sogovornica, ki je v soboto komaj čakala začetek dogajanja.
Takšne gneče še ni bilo
Na prizorišču je vladala velika gneča, kakršne dolgoletni planiški navijači ne pomnijo. »Takšne gneče nisem pričakoval niti v sanjah. Počutim se, kot da stojim na schengenski meji!« se je na vstopni točki do prizorišča pod letalnico jezil navijač iz Bosne.
»Noro je, takšnega navala na Planico še nismo doživeli. Iz Ljubljane do Planice smo se vozili skoraj tri ure, od Radovljice naprej je promet skoraj obstal. A zdaj smo tukaj in lahko končno uživamo!« je povedala Lidia. Planiško dogajanje že skoraj tri desetletja redno spremlja v družbi moža, tokrat se jima je pod skakalnicami prvič pridružila tudi vnukinja. »Planica je največji športni praznik, ki ga ne bi zamudili za nobeno ceno! V duhu navdušenja nad spremljanjem letečih junakov v živo z možem vzgajava tudi novo generacijo,« je dodala.
Družina Sambol iz občine Medvode si je planiško dogajanje prvič ogledala v živo. »Otroka sta naju že dlje časa nagovarjala, da si želita v živo ogledati skoke svojih junakov, ki jih navdušeno spremljata v televizijskih prenosih, zato sva šla v akcijo in kupila vstopnice. Zelo nam je všeč, vzdušje je noro, dolga pot in zastoji do prizorišča pa so pozabljeni,« sta povedala Anuška in Lovro s hčerko Manjo in sinom Aljažem.
Za čaj 3, za pivo 5 evrov
Precej manj časa za zabavo in spodbujanje najboljših skakalcev na svetu so na prizorišču dogajanja imeli gostinci. Žejni in lačni navijači so pričakovali hitro postrežbo, da ne bi zamudili kakšnega pomembnega skoka, precej visoke cene pijač in hrane pa večine niso motile.
Kava je stala 2,5 evra, čaj so ponujali za 3 evre. Za pol litra piva ali radlerja je bilo treba odšteti 5 evrov, pollitrska plastenka vode je bila 3 evre, red bull pa 5 evrov. Kozarec vina so si navijači privoščili za 3,5 evra, za evro več so jim postregli s špricarjem. Šilce lokalnega žganja (borovničke, pelinkovec, limonce) so prodajali po 5 evrov, kolikor je bilo treba odšteti tudi za kuhano vino. Hamburger in čevapčiče so stregli za 12 evrov, hot dog in piščančje pohančke za 8 evrov, krompirček za 5,5 in praženec za 5 evrov.
Kot za med pa so šli spominki: največ zanimanja je bilo za šale, kape in majice z različnimi napisi, tetovaže za obraz, zastave, raglje in druge navijaške rekvizite ter različne nalepke z napisi.
Vsi niso mogli na prizorišče
V dolini pod Poncami so v soboto našteli skupno 30.878 obiskovalcev, ki so poskrbeli za izjemno vzdušje. Po informacijah organizatorjev na prizorišče tekmovanja ni moglo priti približno 400 obiskovalcev. Policija naj bi na cesti do prizorišča že med moško tekmo vozila usmerjala nazaj. A kot so sporočili organizatorji, so tisti, ki jim kljub nakupu vstopnice ni uspelo priti do prireditve, vstopnico lahko unovčili za obisk včerajšnje tekme ali pa lahko na prodajnem mestu uveljavljajo vračilo kupnine. Uradno je bil že v soboto razprodan tudi zadnji dan poletov.
Več kot tisoč planiških prostovoljcev
Že več kot 90 let so nepogrešljivi člen dogajanja pod Poncami vselej tudi prostovoljci. Več kot tisoč jih je skrbelo, da je ob izteku letalnice bratov Gorišek in v bližnji okolici minuli konec tedna vse potekalo, kot je bilo treba. V organizacijskem komiteju Planica imajo že leta izoblikovane ekipe, v katerih prostovoljci in stalni planiški delavci sodelujejo v delovnih skupinah in so vpeti v celotno organizacijo prireditve.
Zvesti pomočniki z vseh koncev države, ki jih družita ljubezen do smučarskih skokov in podpora letečim junakom, so imeli različne delovne naloge. Med njimi so bili usmerjevalci prometa, hostese, varnostniki, merilci, vozniki, pomočniki pri doping kontroli, teptači na skakalnici, številni pa pomagajo tudi v tekmovalnih pisarnah, pri delitvi hrane, podeljevanju medalj najboljšim …
Žive informacijske točke
»Radi imamo Planico in skoke. Ni nam težko pomagati, v svojem delu uživamo. Naša tokratna vloga je pomoč obiskovalcem. Smo nekakšna živa infotočka: sprehajamo se po prizorišču in pomagamo ljudem, ki imajo za nas kakšno vprašanje,« je pojasnila Lucija Novak Janc. Po njenih besedah obiskovalci najpogosteje sprašujejo, kam gredo lahko na stranišče, nekaj vprašanj je bilo tudi v zvezi z onemoglimi posamezniki, ki so pregloboko pogledali v kozarec. »Reševalci so jih morali nekaj že odpeljati s prizorišča,« je povedala Lidija Zupan v družbi Lucije Hočevar, Katarine Pivk in Zale Arh.
Jezni na nova pravila
Nekateri prostovoljci so se na razpis za sodelovanje pri planiškem dogajanju prijavili že pred leti, ko je bilo na sporedu nordijsko svetovno prvenstvo, in so še vedno del ekipe. Tej so se priključili tudi novi člani.
Kot so povedali prostovoljci, se navijači nad gnečo niso pritoževali, motilo pa jih je, da so lahko na prizorišče vstopili le enkrat: »Če so se hoteli odpraviti v Rateče ali Kranjsko Goro na pijačo ali kosilo, se po novih pravilih organizatorjev niso mogli več vrniti pod letalnico in spremljat še žensko tekmovanje. Mnogi so bili zaradi tega razočarani.«
Večina planiških sodelavcev je bila med tekmovanjem nastanjena v Kranjski Gori in jim je organizator uredil bivanje. Prostovoljci, ki živijo v okoliških krajih, pa so na prizorišče prišli v lastni režiji ali z organiziranim avtobusnim prevozom. x