Vrtiljak iskanja rešitev za začasni mesečni dodatek v višini 600 evrov za tožilce in sodnike se je včeraj začasno, morda pa tudi povsem ustavil. Včeraj popoldne bi moral predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in državne tožilce po nujnem postopku obravnavati parlamentarni odbor za pravosodje, vendar je vlada potegnila ročno zavoro. Kot je po seji vlade povedala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, so se za to potezo odločili na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je podala pripombe k mini interventnemu zakonu.
Ruši načelo delitve oblasti
Kot je razvidno iz omenjenega mnenja, ki so ga v parlamentu pripravili v torek, je predlog zakona problematičen z vidika ustavnega načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ker bi vsi sodniki prejeli enak dodatek v višini 600 evrov bruto, bi plače nekaterih najvišjih pravosodnih funkcionarjev, s predsednikom vrhovnega sodišča in generalnim državnim tožilcem na čelu, presegle plače predsednikov vlade, republike, državnega zbora in ustavnega sodišča. Slednji so danes, skupaj s predsednikom vrhovnega sodišča, uvrščeni v najvišji plačni razred.
Prav na to dilemo smo v Dnevniku že opozarjali in iskali odgovore na pravosodnem ministrstvu, vendar predlagatelj v predlogu zakona tega problema ni rešil. Obveljala je napoved predsednika vlade Roberta Goloba, ki je na izrednem občnem zboru sodniškega društva sodnikom in drugim pravosodnim funkcionarjem napovedal »happy end« v obliki 600 evrov dodatka za funkcionarje na vseh ravneh.
Ob tem je zanimivo, da sodniki že dlje časa na ustavnem sodišču dokazujejo, da je trenutno stanje, ko imajo sodniki nižje plače v primerjavi s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, prav tako protiustavno.
Možno, da dodatka sploh ne bo
Po besedah pravosodne ministrice želijo v koaliciji pripraviti »vodotesen« zakon, glede usode sodniških in tožilskih plač pa so možni še prav vsi scenariji. Po razmisleku bodo na vladi morda celo vztrajali pri že podanem predlogu, mogoče ga bodo spremenili oziroma prilagodili, možno pa je tudi, da bodo sodniki in tožilci ostali brez začasnega dodatka, njihove plače pa bodo urejali šele v sklopu reforme javnega plačnega sistema. Več naj bi bilo znanega že v prihodnjih dneh.
Od 10. januarja, ko je Golob pred sodniki izrekel obljubo o začasnem dodatku, se je zgodilo že marsikaj. Najprej je postalo jasno, da vlada nima podlage za začasno povišico, saj je ustavno sodišče že pred leti zapisalo, da je v sodniške plače mogoče posegati le z zakonom. Nato se je izkazalo, da Golob ob napovedi o dvigu plač ni imel v mislih vseh pravosodnih funkcionarjev, kot je sprva dejal, ter da zakonska podlaga ne bo zajela državnih odvetnikov s funkcionarskim statusom. Predlog zakona je bil nato že predviden za obravnavo na seji vlade, a ga je vlada tik pred zdajci umaknila, nazadnje pa je v državni zbor poslala spremenjeni zakon, iz katerega so izpadli tudi ustavni sodniki in generalni sekretar ustavnega sodišča. Tudi ta predlog mini zakona, ki ima praktično samo en vsebinski člen, je vlada zdaj umaknila.
Poleg opozorila, da bi po predlogu zakona najvišji pravosodni funkcionarji s plačo presegli preostale najvišje državne funkcionarje, je zakonodajno-pravna služba v mnenju med drugim še zapisala, da tovrstnih začasnih dodatkov zakon o sistemu plač v javnem sektorju ne predvideva, in problematizirala začasnost in pomanjkljivo utemeljitev retroaktivnosti dodatka, ki naj bi sodnikom in tožilcem pripadel od prvega januarja naprej.
Pričakujejo izpolnitev obljube
Predsednik tožilskega društva Boštjan Valenčič je včeraj sporočil, da so tožilci presenečeni in razočarani nad odločitvijo vlade o umiku predloga zakona, pričakujejo pa, da je umik zgolj začasen in da ga bo vlada čim prej vrnila v državni zbor.
Na ugoden razplet še vedno upajo tudi v sodniškem društvu, kjer umik zakonskega predloga razumejo kot začasen zaplet, saj je hitrost včasih slab zakonodajalec. »Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno. Zato je treba natančno preučiti pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora in na utemeljene reagirati z ustreznimi korekcijami predloga, neutemeljene pa zavrniti. Prepričani smo, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato smo tudi prepričani, da je morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno,« je včerajšnje dogajanje komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
