Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je javni poziv za novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano (v nadaljevanju prehranski varuh) objavilo v začetku lanskega novembra. Prejelo je tri vloge, vendar dva prijavljena nista izpolnjevala niti formalnih pogojev, za tretjo kandidatko pa je kasneje razpisna komisija ocenila, da ni primerna za ta položaj. MKGP je zato javni poziv za novega prehranskega varuha 21. februarja ponovilo. Kandidatov je šest, ali izpolnjujejo formalne pogoje, pa razpisna komisija še preverja, so nam pojasnili na ministrstvu.
Kje so fantje s kilažo,
konjakom in cigaro?
Slovenija je prvega prehranskega varuha, ki naj bi bedel nad tem, kdo v verigi oskrbe s hrano (trgovci, živilci, zadruge, kmetje) koga izkorišča z nepoštenimi ali nedovoljenimi ravnanji, dobila leta 2015. To je bil Jože Podgoršek, ki je mandat zaradi preselitve v politiko leta 2018 predčasno končal. Nasledil ga je Igor Hrovatič, pri iskanju kandidatov za tretjega varuha pa se zatika. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je že pred leti za Dnevnik poudaril, da so v tujini varuhi običajno upokojeni vrhunski menedžerji. Imenoval jih je fantje s kilažo, konjakom in cigaro. Opozoril je tudi, da je pri nas ta institucija finančno in kadrovsko zasnovana tako, kot da ne želimo, da bi dobro delovala, ali pa ne razumemo, kako bi morala delovati. Letni proračun prehranskega varuha namreč trenutno znaša 60.000 evrov. Iz te malhe gre denar za nagrajevanje varuhovega dela, za njegove potne stroške in raziskave dogajanj na trgu, če ga kaj ostane.
Igorja Hrovatiča, ki je bil zadnji prehranski varuh, smo vprašali, kako gleda na to, da tri mesece po njegovem odhodu še vedno nimamo naslednika, in ali ga sploh potrebujemo. »Glede imenovanja novega varuha nimam komentarja. Najprej so čakali na novo ministrico, razlogov, zakaj nihče od treh kandidatov, ki so se na javni poziv prijavili lanskega novembra, ni bil primeren, ne poznam,« je odvrnil Hrovatič in poudaril, da imamo tudi Javno agencijo RS za varstvo konkurence, ki ima veliko več pristojnosti kot prehranski varuh.
Napovedane analize
spremljanja cen še ni
Hrovatič se je 26. decembra lani, šest dni po izteku funkcije prehranskega varuha, močno zameril vodilnim na MKGP, ko je javno okrcal domnevno odlične rezultate popisovanja cen košarice osnovnih živil. »Iz predstavljene tabele je razvidno, da je prišlo do znatne pocenitve izdelkov od septembra 2022 do decembra 2023. Kot bivši varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in kot potrošnik tako drastičnih pocenitev nisem zaznal. Obstaja sum, da so trgovske verige samo za namen popisa za zelo kratek čas znižale cene, po popisu pa so jih vrnile na staro ali celo na višjo raven in s tem zavajale potrošnike, laično in strokovno javnost,« je med drugim poudaril Hrovatič. Da je imel prav, se je potrdilo 24. januarja letos, ko je MKGP v nasprotju s svojimi prvotnimi zagotovili, da bodo cene živil na trgovskih policah popisovali tudi letos, ta projekt nepričakovano zamrznilo. Napovedali so, da ga bodo nadaljevali, ko bodo s trgovci in proizvajalci dosegli dogovor o zagotovitvi zadostnih količin določenega nabora petnajstih živil iz osnovne košarice po nabavnih cenah, brez dodatnih zaslužkov trgovcev in proizvajalcev.
MKGP smo včeraj vprašali, ali so ta dogovor dosegli in ali bodo popisovanje cen nadaljevali. Niso nam odgovorili. Ostali smo tudi brez odgovora na vprašanje, ali so znani prvi rezultati analize spremljanja cen v prehranski verigi. Od 1. julija lani morajo namreč kmetje, posredniki, živilska industrija in trgovci (vseh zavezancev je več kot 160) agenciji za kmetijske trge mesečno sporočati podatke o količinah, poreklu ter cenah določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. Premier Robert Golob je napovedal, da bodo na tak način ugotovili, kdo so neupravičeni dobičkarji in oderuhi, generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na MKGP Ana Le Marechal Kolar pa, da bodo prve analize spremljanja cen javnosti predstavili februarja 2024. Potrošniki še vedno čakamo nanje.
