»Res moramo narediti vse, da bi vse politične sile, tiste, ki so dobronamerne, skupaj začele izvajati ukrepe, ker bo kriza res huda,« je v kratki izjavi za medije ob prihodu dejal Golob, sicer tudi aktualni premier.
»Tako ali drugače bomo morali sodelovati«
Tudi ob odhodu je dejal, da je predsednici pojasnil svoje stališče, da je zanj v tem trenutku »bolj kot matematika, kako priti do 46 glasov, pomembno sodelovanje vseh strank v okviru koalicije narodne enotnosti pri pripravi kriznih ukrepov«. Po njegovih besedah lahko ravno skozi sodelovanje na konkretnih ukrepih v korist ljudi in gospodarstva zgradijo zaupanje med strankami, ki so bile do zdaj na različnih bregovih, »zdaj pa bomo morali tako ali drugače sodelovati in delati za korist ljudi«. Želi si, da bi bila vlada, ko bo sestavljena, trdna, katera koli že, je dodal.
Golob si prizadeva, da bi vse stranke, ki jih je tudi že povabil na pogovor, našle način, kako lahko skupaj ustvarjajo v korist ljudi. »To je lahko v obliki koalicije, lahko je pa v obliki nekega širšega povezovanja,« je pojasnil.
S predsednico sta imela sicer po njegovih navedbah zanimiv pogovor, ki je tekel o rokih za postopke po volitvah, pri čemer sta se strinjala, da bi bila ustanovna seja DZ 10. aprila.
Predsednik Gibanja Svoboda, ki mu po delnih neuradnih izidih kaže na relativno zmago na parlamentarnih volitvah, je sicer že v petek na prvem uradnem pogovoru o sodelovanju gostil predstavnike v DZ izvoljenih strank z izjemo liste NSi, SLS in Fokus, ki je vabilo zavrnila, in SDS, ki vabila ni prejela. Sestanek sicer še ni prinesel odgovorov o morebitni koaliciji, po navedbah udeleženih to niti ni bilo v ospredju pogovorov. Po Golobovih navedbah so se v petek dogovorili o začetku sodelovanja predvsem pri pripravi interventnih ukrepov v luči prihajajoče krize. Naslednji sestanek s strankami Golob načrtuje za sredo.
Janša: Z imeni se ne ukvarjamo
Predsednik SDS Janez Janša pa je prepričan, da je treba najprej počakati na uradne izide volitev. Kritičen je bil do tega, da na spletni strani državne volilne komisije (DVK) že pred štetjem glasovnic iz tujine navajajo, da je preštetih že 99,99 odstotka glasovnic, saj je bilo v tujino poslanih več kot 100.000 glasovnic. »V 21. stoletju ima državna volilna komisija računalniški program, ki očitno ne obvlada osnovnih računskih operacij in je to velika skrb,« je dejal in spomnil, da so v SDS zahtevali forenzično preiskavo tega programa in kontrolo, a odgovora še nimajo.
Opozoril pa je, da zastopnik njihove liste kljub njihovi zahtevi in zakonski pravici ni bil vabljen na današnje štetje glasovnic iz tujine, zato protestirajo in se bo predstavnik glasovanja vseeno udeležil. »Upam, da ga ne bodo zadržali na vhodu,« je dodal.
Na DVK so za STA pojasnili, da bodo predstavniku SDS udeležbo pri štetju glasovnic iz tujine omogočili.
Golobov poskus sestavljanja razvojne koalicije je komentiral z besedami, da to ni nič novega, da je nekaj takega pred 14 leti počel že takratni predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. »Po moje se bo tudi končalo tako, lahko pa se konča tudi tako, kot se je končalo leta 1996, ko so nakupili poslance,« je dejal Janša.
Na vprašanje, kdo bi lahko bil na ustanovni seji DZ kandidat za predsednika DZ, je Janša dejal, da se z imeni za zdaj ne ukvarjajo.
Mandat tistemu, ki prvi prinese 46 glasov
Za Golobom in Janšo so na pogovor pri predsednici republike prišli predstavniki skupne liste NSi, SLS in Fokus, Jernej Vrtovec, Tina Bregant in Marko Lotrič. Sledili bodo še predsednik SD Matjaž Han, predsednik Demokratov Anže Logar, v imenu skupne liste Levice in Vesne sokoordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko ter predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović. Po zaključenih pogovorih je pričakovati tudi izjavo predsednice Pirc-Musarjeve.
Predsednico v dneh po znanih uradnih izidih volitev čaka sklic ustanovne seje nove sestave DZ. Ta bo predvidoma 10. aprila. Nato pa mora v 30 dneh po konstituiranju novega sklica DZ Pirc-Musarjeva predlagati kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pred tem korakom jo čaka še krog posvetovanj z vodji novih poslanskih skupin.
Že pred volitvami je sicer napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki ji bo prvi prinesel 46 glasov, kolikor jih na tajnem glasovanju za izvolitev potrebuje mandatarski kandidat.
