Vrhovna poveljnica obrambnih sil Pirc Musar se je zavzela za spoštovanje mednarodnih zavez, notranjepolitičnih odločitev in usmeritev DZ tudi na obrambnem področju. "Na ta način bosta lahko obrambni sistem in sistem nacionalne varnosti učinkovito in nemoteno delovala," je povedala.
Izpostavila je, da se je za sožitje in sobivanje treba nenehno truditi, zaupanje pa si priboriti. "To je mogoče le z medsebojnim sodelovanjem, razumevanjem in skupno odgovornostjo za varnost in stabilnost države ter pomoč v skupnosti," je navedla Pirc Musar.
Spomnila je, da SV poleg temeljnega obrambnega poslanstva izvaja tudi številne druge aktivnosti v dobro skupnosti, kot so pomoč ob naravnih nesrečah, reševanje v gorah, sodelovanje s šolami, društvi, občinami in drugimi.
Načelnik Generalštaba SV generalmajor Boštjan Močnik pa je v govoru poudaril, da današnja 35-obletnica SV ni le obletnica neke institucije, ampak obletnica enega od temeljev državnosti in skupne volje, da živimo v varni, svobodni in suvereni državi.
Pozdravil je investicije v kadre, oborožitev in opremo ter infrastrukturo SV, kar potrjuje, da varnost ni več samoumevna. Okolje namreč po Močnikovih besedah zaznamujejo kibernetske grožnje, hibridni konflikti, naravne nesreče in druge kompleksne krize. "Sodobna varnost je zato lahko le rezultat stalnega napora, prilagajanja in pripravljenosti," je dejal.
Daljše nabavne verige za vojaško opremo pa potrjujejo tudi pomen lastne odpornosti, logistične pripravljenosti in dolgoročnega načrtovanja. "Graditi je treba na robustnosti, izurjenosti in pripravljenosti ter biti kot člani zavezništva suvereni v svoji odvračalni drži," je poudaril Močnik.
Večina držav članic Srednje Evrope je ob vstopu v Nato opustila obvezno služenje vojaškega roka in prešla na poklicno vojsko, ima danes deset članic zavezništva eno od oblik vojaške obveznosti, je spomnil. "Ta trend jasno kaže na ponovno razumevanje pomena množičnosti, vzdržljivosti in vpetosti vojske v družbo," je dejal Močnik.
Številne investicije v zadnjem mandatu
Tudi minister za obrambo Borut Sajovic, ki opravlja tekoče posle, je v govoru spomnil na številne investicije v tem mandatu. "Zaključujemo obdobje med letoma 2022 do 2026, za katerega ponosno in argumentirano lahko rečem, da je to obdobje v 35-letni zgodovini, v katerem smo v našo varnost, odpornost in obrambo vložili največ. Številke in dejstva so jasne in zgovorne, a za vsem tem vedno stojijo ljudje," je dejal.
Zadovoljen je, ker se je kadrovski trend v SV po letu 2023 obrnil navzgor. Med dosežki je omenil pomol v Ankaranu, obnovljeno ladjo Triglav, modernizacijo na letališču v Cerkljah, posodobitev lahkih oklepnih vozil, dve letali, šest prihajajočih helikopterjev, ureditev statusa slovenskega pripadnika, reformo plač v javnem sektorju in zakon o službi v SV.
Močnik je še napovedal, da do konca leta načrtujejo približno 1500 pripadnikov pogodbene rezervne sestave. Spomnil je, da bodo v prvi četrtini naslednjega leta prejeli prvo baterijo novega raketnega sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T. Izpostavil pa je tudi nakupe 160 novih lahkih oklepnih kolesnih vozil 4x4 Perun in dveh novih letal Spartan. Več pozornosti pa bodo namenjali tudi sistemom brez posadke, kibernetiki, umetni inteligenci in robotizaciji.