Predsednica republike je ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini spomnila na fašistično zatiranje Slovencev in poudarila pomen vrednot, kot so resnica, solidarnost, enakost in človečnost. Opozorila je tudi na vojne in konflikte v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Sahelu in drugod.
Po koncu prve svetovne vojne sta po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar dozorevala prebujenje in spoznanje, da si Slovenci zaslužijo svobodo, narodnostne pravice in življenje v skupni državi. Pravico do lastne identitete, jezika, izobraževanja, kulture in ustvarjanja pa so si morali izboriti.
»Vendar smo si pravico do lastne identitete, jezika, izobraževanja, kulture in ustvarjanja morali izboriti, kar smo storili z zanosom, vizijo, uporom, pogumom in velikimi žrtvami,« je v govoru v Lipici povedala predsednica.
Več kot 20 let fašističnega nasilja
Spomnila je, da so Primorci med obema vojnama več kot 20 let trpeli zaradi fašističnega nasilja. Več kot 300.000 Slovencem so po njenih besedah s sistematičnim raznarodovanjem in zatiranjem grobo kratili človekove pravice.
»Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in drugih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic,« je dejala.
Njihov namen po besedah predsednice ni bil zgolj uničenje slovenskih ustanov, temveč tudi zatrtje jedra skupnosti. »Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost,« je povedala.
Kosovelov glas upora
Predsednica je izpostavila tudi vlogo mladih borbašev in tigrovcev, ki so odločno vodili odpor proti fašizmu. Spomnila je na pesnika Srečka Kosovela, ki je v tem obdobju pustil neizbrisno sled.
»Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete,« je povedala. Kosovelovi verzi po njenih besedah niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja.
Kosovelov poziv k temeljnim družbenim vrednotam, resnici in človečnosti po besedah predsednice ostaja brezčasen.
»Čas, v katerem živimo, je drugačen, vendar vrednote, ki jih je izpovedoval, ostajajo enako pomembne in žive tudi danes. Resnica je še vedno temelj svobodne družbe, solidarnost je še vedno moč skupnosti, enakost je tudi zdaj merilo naše pravičnosti, tovarištvo pa pripravljenost, da ne ostanemo ravnodušni ob krivicah, da se slišimo in si medsebojno pomagamo,« je izpostavila.
Opozorila na vojne in konflikte
Nataša Pirc Musar je govor navezala tudi na sodobne dogodke in dogajanje v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Sahelu, Hormuški ožini in drugod po svetu.
»Ne smemo dopustiti, da bi podobe uničenja, trpljenja in obupa postale nekaj običajnega. Prav nasprotno – ko je človečnost na preizkušnji, potrebujemo pogum, da ostanemo ljudje,« je poudarila.
Prihodnost po njenih besedah ni nekaj, kar nas čaka, temveč nekaj, kar gradimo sami. »Gradimo jo skupaj, vsak dan, z vsako odločitvijo in besedo ter vsakim dejanjem. Vsak od nas jo gradi. Brez srčnosti in človečnosti pa nam ne bo uspelo,« je dejala.
