Akvarij Piran je v zimskih mesecih običajno zaprt za obiskovalce. Vsako leto namreč vrata zapre v času od novoletnih počitnic do kulturnega praznika, 8. februarja, ko je obiskovalcev najmanj. To obdobje zaposleni izkoristijo za temeljito čiščenje akvarijev in bazenov, pregled živali, meritve ter manjša vzdrževalna dela, ki jih ob prisotnosti javnosti skoraj ni mogoče izvajati. Letos pa je zaprtje drugačno – daljše in bistveno zahtevnejše.
»Letos poteka že dolgo načrtovana prenova osrednjega dela javnega akvarija,« je pojasnila strokovna vodja Akvarija Piran Manja Rogelja, s katero smo se pogovarjali ob obisku akvarija, kjer je bilo namesto obiskovalcev slišati predvsem šumenje vode in zvoke del. Prenova je bila nujna predvsem zaradi dotrajanosti materialov. »Na akvarijskih steklih so se nabrale poškodbe, zaradi katerih so obiskovalci živali pogosto težje opazovali, vlažno in slano okolje pa je pustilo posledice tudi na stenah in tleh.«
Morju se ne moreš upirati
Akvarij Piran je namreč v zelo specifičnem okolju – stavba skorajda stoji na morju. »Ko je visoka plima, voda dejansko pride v spodnje prostore. To se najbolj vidi skozi stekleno dno, kjer prikazujemo arheološke ostanke. Tega se ne da ustaviti. Morju se preprosto ne moreš upirati,« je povedala Rogeljeva. Sol in vlaga zato nenehno razjedata materiale. Kovinski deli so bili ponekod že povsem poškodovani, stene so se začele krušiti. Bazeni v Akvariju Piran imajo dve vrsti prozornih površin. Večji bazeni so opremljeni s pleksi steklom, ki omogoča brušenje in poliranje, zato je mogoče poškodbe, nastale skozi leta uporabe, učinkovito sanirati. Manjši bazeni pa so izdelani iz klasičnega stekla, ki ga ni mogoče obnoviti ali popraviti, temveč ga je ob poškodbah treba v celoti zamenjati z novim. Predvidena življenjska doba takih akvarijev je od deset do največ 15 let, nam pa jih je uspelo uporabljati 17 let.«
Poseben izziv ob letošnji prenovi je bila selitev vseh živali. Pred začetkom del so morali izprazniti 14 bazenov in vse organizme preseliti v začasna bivališča. »Na selitev organizmov smo se pripravljali več mesecev. Omejili smo pridobivanje novih živali in postopoma premeščali obstoječe organizme v druge bazene,« je opisala Rogeljeva. Kljub temu so imeli tik pred rušitvijo na voljo le en dan. »Od zgodnjega jutra do poznega večera smo vse preselili v karantenski del.«
Začasni akvariji in posode so povezani s centralnim sistemom za kroženje morske vode v delovnih prostorih akvarija. Vsem živalim so zagotovili ustrezne pogoje, skrivališča in primerne sostanovalce. »Ob selitvi smo jih prešteli, pregledali in jih zdaj še posebno natančno spremljamo, da lahko hitro zaznamo morebitne težave,« je dodala sogovornica. Kljub zahtevni logistiki poginov ali bolezni niso zaznali. »Morda imajo celo več miru, ker ni obiskovalcev.«
Sprejemajo le
poškodovane želve
Akvarij trenutno gosti od 55 do 60 vrst rib ter okoli sto različnih morskih organizmov, vključno z nevretenčarji, kot so morske zvezde, morski ježki, raki in mehkužci. Posebno mesto imajo tudi morske želve, ki jih v Piranu občasno sprejmejo v rehabilitacijo. »Ko so pri nas, gre vedno za poškodovane živali, največkrat zaradi ribiških trnkov. Ko okrevajo, jih vrnemo v morje,« je pojasnila Rogeljeva.
Večino živali danes v akvariju pridobijo sami. »Veliko se potapljamo ali uporabljamo posebne mreže in vrše, ki živali ne poškodujejo. Tako se lahko že pod vodo odločimo, kaj bomo vzeli in česa ne,« je povedala. Nekaj organizmov še vedno dobijo tudi od ribičev, s katerimi ostajajo v dobrih odnosih, čeprav opažajo, da je ulova iz leta v leto manj.
Po prenovi večjih vsebinskih novosti ne načrtujejo, ostaja pa poudarek na dobrem počutju živali. »Za nas je najpomembnejše, da so živali zdrave in v dobrem stanju. To je vedno na prvem mestu,« je poudarila sogovornica. Veselijo se tudi nadaljevanja izobraževalnih dejavnosti in delavnic za otroke, ki jih omejuje predvsem majhen prostor in varnostni vidiki.
Kar zadeva razmere v slovenskem morju, je Rogeljeva ob koncu pogovora povedala, da posebnosti trenutno ne opažajo. »Temperatura morja se je primerno znižala, razmere so se umirile in narava je v zimskem mirovanju v pričakovanju pomladi.«
Akvarij Piran naj bi po trenutnih načrtih vrata ponovno odprl sredi februarja. Čeprav prenova še ne bo povsem zaključena, obiskovalci v razstavnem delu ne bodo prikrajšani. »Na akvarijih ne bo manjkalo nič. Manjše detajle bomo uredili takoj po koncu zimskih šolskih počitnic, ko bomo akvarij za nekaj dni ponovno zaprli,« je sklenila Rogeljeva.
