Evropski poslanec Lojze Peterle zanimanja za položaj predsednika evropskega parlamenta ne skriva. »O kandidaturi še ni mogoče govoriti, saj se postopek formalno še ni začel, menim pa, da imam za sabo politične izkušnje, pred sabo pa potrebno odgovornost, kar me kvalificira za to kandidaturo,« nam je dejal Peterle.
Naši sogovorniki iz evropskega parlamenta v to, da bi se lahko Peterle povzpel na čelo zakonodajnega telesa EU, ne verjamejo. Ob tem navajajo več razlogov. Nekateri so prepričani, da bo tudi v prihodnje na tem položaju ostal socialist, Nemec Martin Schulz. Obe največji poslanski skupini sta se sicer dogovorili, da bo prvo polovico petletnega mandata evropski parlament vodil predstavnik socialistov, januarja prihodnje leto pa naj bi Schulza zamenjal poslanec iz vrst zmagovite evropske ljudske stranke (EPP). A se je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki sicer prihaja iz EPP, v intervjuju za nemški tednik Spiegel zavzel, da Schulz ostane na čelu evropskega parlamenta. V težkih časih, ki so pred Evropo, »je namreč potrebna stabilnost«, zato Juncker ne vidi razloga, da »ne bi nadaljevali z dokazano ekipo«. V to »dokazano ekipo« uvršča še vodji političnih skupin EPP in socialistov Manfreda Webra in Giannija Pitello ter predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska.
Že marca pa je spletni portal politico.eu poročal o sumih, da se je Weber s Schulzem na skrivaj dogovoril o njegovem nadaljnjem vodenju parlamenta, zaradi česar naj bi poslancu EPP iz Slovenije Peterletu svetoval, »naj se vzdrži kampanje za najvišjo pozicijo«.
Interesi velikih in zdrahe majhnih
Po Peterletovem mnenju je neobičajno že to, da je Schulz na čelu parlamenta dva mandata zapored, zato bo po njegovem prepričanju težko dobil še tretjega. »Čudno bi bilo, če bi 751 poslancev evropskega parlamenta menilo, da je lahko zgolj en človek dober predsednik.« Evropski poslanec iz vrst Nove Slovenije tudi meni, da omenjena funkcija ne sme biti rezervirana zgolj za nekaj velikih držav. In dodaja, da je zadnji predsednik zakonodajnega telesa EU iz manjše države, Irec Pat Cox, dobro opravil svoje delo. »Prav bi bilo, da je od časa do časa na čelu parlamenta tudi nekdo z vzhodne strani nekdanje železne zavese,« še pojasni.
Čeprav Peterle poudarja, da so poslanci predstavniki vseh evropskih državljank in državljanov, je dejstvo, da imajo velike države bistveno večjo možnost, da na čelo parlamenta postavijo svojega predstavnika. Več naših sogovornikov pa v dosedanjem Peterletovem evropskem delu ne prepozna vidnejših rezultatov. »Peterle bi rad bil marsikaj,« pravijo. In spomnijo na to, da se je v preteklosti že pojavljal kot možen prihodnji predsednik evropskega parlamenta, ter na to, da se je potegoval za funkcijo predsednika države, da je želel pred dvema letoma in pol postati generalni sekretar Sveta Evrope... Kot dodatno oviro za njegovo izvolitev navajajo slovenske politične zdrahe. Čeprav Peterle meni, da so slovenski poslanci iz vrst EPP v Bruslju sposobni preseči razlike, ki burkajo domače politično prizorišče, so drugi naši sogovorniki prepričani, da bi njegovi kandidaturi najbolj goreče nasprotovali in jo rušili prav poslanci EPP iz Janševe stranke.
Odsotnost močnih kandidatov med poslanci EPP
Postopek za izvolitev novega predsednika se bo začel po koncu počitnic. Medtem ko evropski socialisti stojijo za Schulzem – če bi tudi na to mesto prišel predstavnik EPP, bi bili konservativci na čelu vseh treh osrednjih evropskih institucij: komisije, parlamenta in Evropskega sveta – so v EPP nad takšnim scenarijem večinoma manj navdušeni. »Obstaja dogovor, da bo prišlo do menjave,« pravi podpredsednica nemške CDU Julia Klöckner. Njena predsednica in kanclerka Angela Merkel še ni povedala svojega mnenja. »Če bo Schulza glasno podprla, utegne ostati na čelu parlamenta,« nam je dejal eden od poznavalcev evropskega političnega parketa, ki meni, da je tak scenarij najverjetnejši. Ker EPP nima svoje močne osebnosti, se bo po njegovem mnenju izognila temu, da bi se množica njenih poslancev videla na predsedniškem mestu, in ga raje prepustila Schulzu.
Nekaj imen za možnega prvega moža evropskega parlamenta iz vrst konservativcev se v zadnjih dneh sicer že pojavlja. Eden od njih je Italijan Antonio Tajani. Vendar njegov življenjepis obremenjuje neprijeten madež, saj je bil komisar za industrijo v času Volkswagnovega škandala, ki ga zdaj preiskuje parlamentarni odbor. Kot drugega možnega kandidata omenjajo dolgoletnega evropskega poslanca in nekdanjega francoskega ministra Alaina Lamassoura. Nekateri izpostavljajo tudi Nemca Davida McAllistra, ki je blizu Merklovi. Verjetnost, da bi bil novi predsednik parlamenta ponovno Nemec, vendarle ni prav velika – navsezadnje je iz te države tudi prvi mož ljudske politične skupine Weber. Prav v odsotnosti močnih kandidatov med poslanci EPP pa nekateri naši sogovorniki vidijo tudi nekaj možnosti za Lojzeta Peterleta, da bi »v nepredvidljivem spletu okoliščin morda le lahko prišel do želene funkcije«.
