Vladno obvestilo o razlogih za predčasen odhod direktorice sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irene Majcen nosi datum 11. november 2021. »Obsojenka« je pojasnilo, zakaj bo razrešena, dobila šele včeraj. Imajo pa vsi njeni domnevni grehi, ki po mnenju kmetijskega ministra Jožeta Podgorška terjajo takojšnjo razrešitev, arhivsko vrednost, saj se nanašajo na leti 2019 in 2020.
»Ljudi ne moreš kar odpustiti«
Prvi očitek Ireni Majcen: sklad je zaposlenim izplačeval previsoke potne stroške, na kar ga je 2. oktobra 2020 opozorila inšpektorica inšpektorata za javni sektor. Direktorica pravi, da je sklad potne stroške na podlagi sklepa iz leta 2013 na enak način obračunaval že pred njenim prihodom (12. novembra 2018), in sicer od kraja prebivališča do glavne avtobusne postaje v Ljubljani in od tam do delovnega mesta. »Ko je inšpektorica povedala, da nam potnih stroškov do delovnega mesta ne bi smeli povrniti, sem 360 evrov, kolikor sem jih prejela sama, takoj vrnila skladu. Na meni je bilo, ali grem v tožbo do zaposlenih, da denar vrnejo tudi oni. Po posvetu z odvetnico se za tožbo nisem odločila, saj je ocenila, da z njo ne bi uspela, ker so zaposleni vedeli za omenjeni sklep iz leta 2013 in bi se sklicevali nanj. O tem smo obvestili tudi inšpektorico,« nam je dejala Irena Majcen.
Drugi očitek: sklad je imel konec leta 2019 dva zaposlena več, kot je dovoljeval vladni zbirni kadrovski načrt, konec leta 2020 pa enega več. Odgovor Majcnove: »Ko sem prišla na sklad, so sprejeli uredbo o hidromelioracijskih sistemih (HMS) in izvajanju javne službe za namakanje. Decembra 2018 je svet sklada soglašal, da se za čas trajanja projekta vzdrževanja HMS zagotovita dodatni dve zaposlitvi. Na podlagi tega sklepa sem objavila razpis, začasno, za sedem let, smo zaposlili dva delavca. Potem je vlada sprejela kadrovski načrt za leti 2019 in 2020 in ti zaposlitvi, ki ju je za leto 2018 še priznala, črtala. Toda ljudi ne moreš kar odpustiti. Letos se je pri namakanju pokazalo, kaj pomeni imeti enega zaposlenega, ki to redno spremlja in ureja. Kje bi bili, če tega človeka ne bi imeli? Posušili bi se skupaj s kmetijskimi zemljišči.«
Zemljišča prenašajo že 28 let
Tretji očitek: računsko sodišče je lani skladu za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2016 (Majcnova je prišla konec leta 2018) izreklo negativno mnenje za pravilnost izvajanja postopkov javnega naročanja, ki se nanašajo na informacijski sistem. Ker vse nepravilnosti med revizijo niso bile odpravljene, so revizorji zahtevali odzivno poročilo, s katerim prav tako niso bili povsem zadovoljni, zato so 13. julija 2020 skladove nadzornike pozvali, naj poskrbijo, da bo informacijski sistem vseboval verodostojne podatke o dejanskih površinah parcel v upravljanju sklada. Nadzorniki v tej zvezi direktorici očitajo, da ni izvršila njihovega sklepa, naj jim odzivno poročilo, preden ga bo poslala računskemu sodišču, pošlje v potrditev.
Četrti očitek: nevestno in nepravilno delo direktorice, ker sklad še vedno ni končal prenosa kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To sklad neuspešno ureja vse od ustanovitve leta 1993. »Leta 1993 je bilo treba pregledati milijon parcel, jaz sem jih podedovala 180.000, nerešenih jih je še 117.000. Ti prenosi so vezani na potrdila občin o namenski rabi in nekatere nam jih nočejo dati.«
»Nedopustna in škodljiva ravnanja«
Peti očitek: Irena Majcen bi lahko skladu povzročila večjo škodo, ko je 26. avgusta lani državnemu odvetništvu predlagala sodno poravnavo glede ugotavljanja lastninske pravice na kamnolomu Velika Pirešica. Državno odvetništvo je 1. septembra 2020 odgovorilo, da sodne poravnave na način neodplačnega prenosa zemljišč na državo ne more skleniti, saj bi bile premoženjske koristi za državo bistveno višje, če bi na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico. Poravnave zato ni bilo.
»Za direktorja sklada, ki upravlja 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, so navedena ravnanja nedopustna in škodljiva,« piše v sklepu obrazložitve. Majcnova pravi, da se bo v petih dneh, kolikor ima na voljo za odziv, podrobno pisno opredelila do razlogov za njeno razrešitev, utvar, da bi bila uspešna, pa si ne dela. »Prepričana sem, da me bo vlada razrešila v vsakem primeru, ne glede na to, kaj bom napisala v obrazložitvi. Noben očitani greh ni iz letošnjega leta, kar bi bil razlog, da se me nemudoma razreši. Zaradi tega, kar mi zdaj očitajo, bi me lahko razrešili že lani. Ne bi bilo treba čakati na sodni obravnavi, povezani z odpovedjo zakupnih pogodb za obdelavo državnih zemljišč kmetijskima podjetjema KŽK in KG Lendava, ki bosta decembra. Sklepa o moji razrešitvi ne bi bilo, če ne bi ministra Jožeta Podgorška zavrnila, ko je od mene zahteval, da se poravnam v prid obeh podjetij. Vprašal me je, ali bom to naredila, v nasprotnem primeru me bo razrešil, je napovedal.«
Nekdo laže
Kmetijski minister Podgoršek nam je na trikrat ponovljeno vprašanje, ali je od direktorice sklada res zahteval to, kar trdi ona, prek PR-službe ministrstva le odgovoril. »Ne drži, da je minister dr. Jože Podgoršek od direktorice sklada Irene Majcen zahteval, da se v zadevah KŽK in KG Lendava poravna v prid teh podjetij.« Majcnovo smo zato vprašali, ali vztraja pri navedbi o ministrovem ultimatu, izrečeni za naš časopis. »Seveda vztrajam. Tega ne bi javno povedala, če ne bi bilo res, saj nisem od včeraj. Na sestanku na štiri oči, ki sva ga imela v sredo, 6. oktobra, ob 14.45 v njegovem kabinetu, je minister zahteval, da se v zemljiškem sporu poravnam v prid omenjenih kmetijskih podjetij. Zavrnila sem ga, saj ne morem privoliti v to, da kmetijsko politiko vodi kapital, ki narekuje tudi zakonodajo,« je sklenila Irena Majcen.