Vest o skrajno zavržnem ravnanju z živalmi, ki ga je v Iljaševcih v občini Križevci pri Ljutomeru uprizoril rejec Marjan Špur, še naprej razburja javnost. Da bi bil šok še večji, gre za možakarja, ki je kot strokovnjak za govedorejo zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. V tej vlogi rejce goved izobražuje, kako morajo ravnati z živalmi. V žepu ima tudi diplomo ljubljanske biotehniške fakultete, s katero je leta 1991 pridobil naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja zootehnike. Torej je Špur visoko izobraženi živinorejec. Naslov njegove diplomske naloge je bil Obnašanje krav dojilj v času hlevske reje. Petintrideset let pozneje so trije hlevi Marjana Špura, v katerih bi moralo biti po uradnih evidencah osem krav, ostali prazni.
Pet živali mu je poginilo neznano kdaj, vendar ni poklical veterinarsko-higienske službe (VHS), kar je dolžan storiti. Ta bi živalska trupla brezplačno odpeljala, saj te stroške krije državni proračun. Nasprotno, živali je pustil trohneti v hlevih. Nanje je za nameček odmetaval iztrebke treh preživelih krav. Smrad, ki se je širil od tam, je zmotil sokrajane, ki so o tem obvestili inšpekcijo, inšpektor pa si je moral med prvim ogledom tamkajšnje grozote sposoditi lestev, da je preplezal dvoriščno ograjo, saj je bila med njegovim prihodom zaklenjena z verigo.
Kot smo poročali, je morala veterinarka eno od preživelih krav že v petek usmrtiti. Bila je tako slabotna, da ni bila sposobna prevoza v prehodni hlev v okoli trideset kilometrov oddaljeni Lenart. Preostali preživeli živali so prepeljali tja. Andrejo Bizjak, vršilko dolžnosti direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, smo zato vprašali, kaj bo z njima. »Telici, stari enajst in devet let, sta bili v dobrem rejnem stanju. Imeli pa sta izbuljene oči, moti ju svetloba, parklje na vseh štirih nogah imata v zelo slabem stanju. Ena je imela okrog rogov vraščeno vrv. Koža je vrv popolnoma prerasla, zato jo je veterinar operiral. Ti dve živali sta primerni za nadaljnjo rejo, ne pa tudi za razmnoževanje. Pristojni veterinar, ki vodi postopek, bo odločil, kaj bo z njima. Verjetno ju bodo odprodali za zakol,« sklepa Bizjakova.
Je pogine res zakrivila strela?
Zanimalo nas je tudi, ali je znano, kdaj in zakaj je umrlo preostalih pet krav. Povedala je, da bo to pokazala forenzična preiskava, ki jo bodo opravili na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Končnih ugotovitev prej kot v dveh do treh tednih najverjetneje ne bo. »Nosilec dejavnosti je inšpektorjem povedal, da so živali poginile hkrati, in sicer zaradi udara strele. Električni impulz naj bi potoval po vodovodnem omrežju in jih na tak način uničil. Za zdaj lahko rečemo samo to, da je popolnoma jasno, da vse živali niso bile mrtve enako dolgo, da torej niso poginile hkrati. Njihova trupla so namreč v različno razpadajočem stanju. Za zdaj lahko rečemo zgolj to, podrobnosti pa bodo znane po končani forenzični preiskavi,« nam je dejala Andreja Bizjak.
Naši viri pravijo, da naj bi Špuru dve živali poginili že januarja, tri pa maja, toda resnico pozna le on, ki pa medijem ni dolžan ničesar pojasnjevati, kot nam je dejal možakar, ki se je oglasil na njegov mobilni telefon in se izdajal za Srečka.
Rejec je v primeru pogina živali dolžan poklicati VHS
O razlagi, da naj bi mu vseh pet živali hkrati ubila strela, dvomi tudi dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, ki je bil dolgo časa terenski veterinar. »V svoji praksi sem imel nekaj primerov udara strele v hlev. Toda nikoli niso bile mrtve vse živali v njem. Ko se to zgodi, mora rejec poklicati tako veterinarja, da pomaga preživelim živalim, kot VHS, da odpelje poginjene. V tem primeru se to ni zgodilo, torej je rejec opustil dolžno ravnanje. Ne glede na vzrok pogina, ki je lahko tudi objektiven, bi moral poklicati VHS, ki živali odpelje brezplačno, saj je namenjena ravno odstranitvi in neškodljivemu uničenju živalskih trupel,« je poudaril Podpečan.
In spomnil, da smo imeli pred desetletji javne grobnice, v katere so zakopavali poginjene živali. Zaradi tega imamo še danes občasno težave, zlasti z antraksom. Na območjih, kjer so nekoč zakopavali poginjene živali (tak primer je tudi okolica Slovenskih Konjic), namreč poplave rade naplavijo na površje spore nevarne bakterije antraks, ki lahko v zemlji preživi tudi do sto let, nevarna pa je tako za živali kot za ljudi.
Vsak je dolžan prijaviti sum mučenja živali
»V tem primeru je šlo za mučenje in zanemarjanje živali. O tem ni nobenega dvoma,« je poudaril Podpečan. To, da naj bi bile Špurove krave več mesecev zakopane v hlevu pod kupi gnoja, se mu zdi problematično tudi po biovarnostnih merilih, saj organska tkiva razpadajo. »Nastajajo lahko različni toksični produkti ali se razmnožujejo patogene bakterije. Poleg tega ne poznamo vzroka pogina. Teoretično bi lahko bil tudi posledica neke kužne bolezni,« domneva sogovornik. Razumske razlage za to, da je rejec živali zakopal v hlevu, nima, ni pa to neobičajno, je pripomnil. »S takšnimi primeri, ko vlečemo iz zemlje ali iz gnoja posamezne okončine ali celo okostja, se občasno srečujemo. Sam sem jih imel v desetih letih morda štiri ali pet. In vsakič znova se vprašam, kaj se dogaja v človeku, da stori kaj takšnega. Še toliko huje je, če gre za strokovnjaka bodisi veterinarske bodisi zootehnične stroke,« je sklenil Podpečan.
Tudi Andreja Bizjak, ki je bila vrsto let direktorica veterinarske inšpekcije, je za Dnevnik potrdila, da so v preteklosti že obravnavali nekaj takšnih težkih primerov, a je hkrati poudarila, da so bili praviloma vpleteni ljudje s socialnega roba, v nekaj primerih je bil prisoten alkoholizem, zgodilo se je tudi, da so na mučenje živali naleteli pri onemoglih ali nemočnih imetnikih. »To pa je prvi eklatantni primer, ko je to storil visoko izobraženi rejec, ki hodi v službo. Sprašujem se, kaj se dogaja, da lahko kaj takega stori na videz popolnoma običajen človek. To me je v tem primeru najbolj pretreslo,« je priznala Bizjakova. In poudarila, da je vsak od nas dolžan prijaviti vsakršno mučenje živali. »Ljudje, če so v neki skupnosti malo bolj povezani, takšne stvari hitro opazijo in tudi prijavijo,« je še dodala.