Čeprav napis »brezalkoholno« na pločevinki marsikoga pomiri, zakonodaja pušča odprta vrata za prisotnost manjših količin alkohola. Pravilnik o kakovosti piva namreč določa, da lahko pijače, označene kot brezalkoholne, vsebujejo do 0,5 volumenskega odstotka alkohola. Ker proizvajalci kot osnovo za radlerje pogosto uporabljajo brezalkoholno pivo, se sledi alkohola lahko prenesejo tudi v končni izdelek.
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sporočajo, da čeprav odrasla oseba s takšnimi pijačami skoraj ne more doseči stanja opitosti, zdravniki vsakršno uživanje alkohola odsvetujejo najbolj ranljivim skupinam. »Alkohol ima nevrotoksičen učinek v vseh obdobjih našega življenja,« poudarjajo na inštitutu in dodajajo, da so možgani otrok in mladostnikov še posebej občutljivi. Zato pitje tovrstnih pijač odsvetujejo tudi nosečnicam, doječim materam in osebam, ki se zdravijo zaradi odvisnosti. Rezultati laboratorijskih meritev Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) sicer ostajajo spodbudni, saj strokovnjaki v nobenem od pregledanih radlerjev niso zaznali omembe vredne vsebnosti alkohola, a previdnost kljub temu ostaja na mestu.
Sladka plat osvežitve: do sedem žličk sladkorja na pločevinko
Druga, pogosto spregledana plat brezalkoholnih radlerjev je njihova visoka vsebnost sladkorja. Analize ZPS so pokazale, da se vsebnost sladkorja giblje med 2,8 in 7,2 grama na sto mililitrov. To pomeni, da z eno pollitrsko pločevinko zaužijemo v povprečju trideset gramov sladkorja, kar je primerljivo s sedmimi čajnimi žličkami. S tem že presežemo strožjo priporočeno zgornjo mejo dnevnega vnosa prostih sladkorjev, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija postavlja pri petindvajsetih gramih.
Ker proizvajalci podatkov o energijski in hranilni vrednosti na alkoholnih pijačah in njihovih alternativah pogosto ne navajajo, za potrošnike ključno orodje pomeni mobilna aplikacija VešKajJeš. Z enostavnim skeniranjem črtne kode aplikacija, ki dopolnjuje program »Veš, kaj piješ?«, razkrije vsebnost sladkorja in kalorij ter tako omogoča bolj informirano odločitev pred nakupom.
»Ah, saj je samo radler«
Največji javnozdravstveni pomislek pa ostaja vpliv tovrstnih pijač na otroke in mladostnike. Mnogi starši zamahnejo z roko, češ da gre le za osvežilno pijačo, a strokovnjaki opozarjajo, da ti izdelki po okusu, embalaži in načinu pitja zvesto posnemajo pivo. »S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, ustvari pa se lahko neki vzorec, ki se prenese tudi v odraslo dobo,« svarijo na NIJZ.
S tem se strinja tudi psihiatrinja dr. Mirjana Radovanović, ki poudarja, da se v Sloveniji, za katero velja tako imenovana »mokra kultura«, otroci pravil o rabi alkohola učijo predvsem doma, z opazovanjem odraslih. Mladostniški možgani so za škodljive učinke alkohola bistveno bolj ranljivi, saj se center za presojo in nadzor impulzov v prefrontalnem režnju razvija vse do sredine dvajsetih let. Ko otroci pijejo radlerje kot običajne osvežilne pijače, se pri njih zaradi podobnosti s pivom lahko oblikuje manj kritičen odnos do alkohola, kar krepi normalizacijo pivske kulture in dolgoročno prispeva k razvoju tveganih pivskih navad.
Trženje, ki meji na neodgovorno
K normalizaciji prispevajo tudi nekatere sporne trženjske prakse. Strokovnjaki so na pločevinkah opazili elemente, ki radler neposredno povezujejo s športom in družbeno sprejemljivostjo. Slogan »Kdor ne skače, ni Sloven'c« se neposredno navezuje na navijaško kulturo, ime izdelka »Be(er) Cool« pa se poigrava z angleškima izrazoma za pivo in biti kul. Takšno sporočanje prinaša veliko tveganje, saj se prehranske in pivske navade pri mladostnikih takrat šele oblikujejo. Podobno velja za poudarjanje oznak, kot je »izotonik« ali dodani vitamini. Ti pijači sicer dajejo funkcionalno podobo, a ne spremenijo njenega osnovnega značaja – gre za sladko gazirano pijačo, ki ne predstavlja smiselnega vira mikrohranil.
Odgovornost za zaščito mladih ostaja skupna. Kot poudarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, morajo starši s svojim zgledom prevzeti aktivno vlogo, medtem ko morajo trgovci in proizvajalci zagotoviti dosledno upoštevanje zakonodaje in se izogibati zavajajočemu oglaševanju. Celosten pristop, ki ga zagovarja kampanja »Veš, kaj piješ?«, je zato ključen za ozaveščanje o tem, da tudi na videz nedolžne izbire nosijo pomembna sporočila in morebitna tveganja za zdravje.