Potrošnik se je na ZPS obrnil, potem ko mu je bilo ob polnitvi kartice za mestni javni prevoz z uporabo Petrolove kartice zvestobe Petrol Pay Loyalty naknadno zaračunano visoko nadomestilo. Petrol je transakcijo v vrednosti dveh evrov obravnaval kot »nakup dobroimetja za druge plačilne instrumente ali e-denarnice« in zanjo uporabil tarifo za tako imenovane »quasi-cash« oziroma kvazigotovinske transakcije. Ker po njihovem ceniku najnižje nadomestilo za takšno storitev znaša dva evra, je končni strošek za potrošnika znašal štiri evre.
Težava je v popolni nepreglednosti
Tako imenovane »quasi-cash« transakcije so plačila, ki jih kartične sheme, kot sta Visa in Mastercard, obravnavajo kot enakovredne dvigu gotovine. Mednje običajno sodijo nakupi kriptovalut, žetonov v igralnicah, menjava valut in polnjenje predplačniških kartic ter elektronskih denarnic. Takšna plačila so v sistemih označena s posebno kodo dejavnosti trgovca (MCC), ki pa potrošniku ob nakupu ni vidna.
Prav v tem se skriva jedro problema. Ker potrošnik vnaprej ne more vedeti, pod katero kodo je registriran trgovec, za dodaten strošek pogosto izve šele, ko je transakcija že opravljena. V nekaterih primerih se nadomestilo na bančnem izpisku pojavi šele z nekajdnevno zamudo. »Od povprečnega potrošnika ni realno pričakovati, da bo pri ponudnikih preverjal, pod katero kodo so vodeni v kartičnih sistemih,« poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Odsotnost jasnih in vnaprejšnjih informacij je po njihovem mnenju sporna z vidika varstva potrošnikov in preglednosti poslovanja.
Banka Slovenije molči že dve leti
Problematika kvazigotovinskih nadomestil v Sloveniji sicer ni nova. ZPS nanjo opozarja že vsaj dve leti, doslej predvsem v povezavi z bankami. NLB in OTP banka, denimo, tovrstna nadomestila zaračunavata pri nakazilih na račune neobank, kot sta Revolut in N26. Banke uvedbo utemeljujejo z višjimi stroški obdelave in okrepljenim nadzorom proti pranju denarja.
Kljub številnim pritožbam potrošnikov in pozivom ZPS pa Banka Slovenije dokončnega stališča o skladnosti teh nadomestil z zakonodajo še vedno ni podala. Ta regulatorna praznina po mnenju ZPS onemogoča nadaljnje ukrepanje na evropski ravni in pušča odprta vrata za širitev sporne prakse. Petrolov primer kaže, da se krog ponudnikov, ki posegajo po tovrstnih doplačilih, očitno širi tudi izven tradicionalnega bančnega sektorja. Kljub temu za zdaj uradne potrditve s strani Petrola, da gre za splošno uvedbo nadomestila pri polnjenju urbane, še ni.
Kaj lahko storijo potrošniki?
Če pri plačilu opazite nepričakovano nadomestilo, na ZPS svetujejo, da od ponudnika nemudoma zahtevate pisno obrazložitev in pojasnilo o podlagi v ceniku. Pomembno je shraniti vso dokumentacijo, vključno s potrdili o plačilu, izpiski in morebitno korespondenco.
Potrošniki lahko sprožijo pritožbeni postopek pri samem ponudniku, ki je običajno dvostopenjski. Če z odločitvijo niso zadovoljni, imajo na voljo mehanizme zunajsodnega reševanja sporov, pritožbo pa lahko naslovijo tudi neposredno na Banko Slovenije.