Zaplet med obveščevalno-varnostno agencijo Sova, ki je po neuradnih informacijah ovadila znane in neznane osebe zaradi izdaje tajnih podatkov, ter parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je sprevrgel v merjenje moči med agencijo s posebnimi pristojnostmi in slovenskim parlamentom, ki izvaja nadzor. Ključno je vprašanje pristojnosti: do katere stopnje je Knovs pristojen nadzirati Sovo tudi na kadrovskem področju? Več o tem bi lahko izvedeli po torkovi seji Knovsa, ko bo znan odgovor zakonodajno-pravne službe državnega zbora na prošnjo Matjaža Nemca (SD).
Direktor Sove Rajko Kozmelj je prepričan, da se parlamentarci ne smejo spuščati v kadrovsko področje, da jih ne smejo zanimati podrobnosti o zaposlenih agentih in drugih uslužbencih Sove. Predsednik Knovsa Matej Tonin pa nasprotno meni, da za parlament na Sovi ne bi smelo biti nobenih skrivnosti. Zgodba ima dodatno razsežnost, saj je bila pred časom v agenciji zaposlena znanka Marjana Šarca, zaradi česar se zlasti opozicijski SDS porajajo številna vprašanja. Za zdaj je glede afere Lepa Nataša znano le, da je Sova v ponedeljek »pri državnem tožilstvu in policiji naznanila znane in neznane storilce zaradi suma storitve več kaznivih dejanj po 260. členu kazenskega zakonika, ki sankcionira izdajo tajnih podatkov«. Po naših informacijah se ovadba v delu, ki zadeva znano osebo, nanaša na enega od zaposlenih na Sovi. Neznane osebe pa bi lahko bili poslanci državnega zbora, ki so sodelovali v nadzoru Sove.
Preverjali zaposlitev Šarčeve znanke
Vse skupaj se je začelo konec septembra, ko je opozicijska SDS na podlagi zapisov na enem izmed spletnih medijev (Požareport) zahtevala izredni nadzor nad delovanjem Sove zaradi morebitne zlorabe agencije pri zaposlovanju, odgovorna za domnevni primer korupcije pa naj bi bila predsednik vlade Marjan Šarec in državni sekretar za nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Damir Črnčec. Poslanci SDS so namreč sledili informacijam, da je bila pred kratkim na Sovi zaposlena Nataša H., znanka predsednika vlade, pri tem pa so menili, da se »vzpostavlja sum o grobi zlorabi oblasti v zasebne namene in povzročanju škode instituciji, zadolženi za nacionalno varnost«. Pooblaščena komisija Knovsa, ki so jo sestavljali Žan Mahnič, Zvone Črnač (oba SDS), Monika Gregorič(SMC) in Matej Tonin (NSi), je izvedla nenapovedani nadzor Sove, pri čemer so preverjali zaposlovanje v obdobju vlade Marjana Šarca. Kot je bilo mogoče sklepati iz zapisov na družbenih omrežjih, je komisija Knovsa po nadzoru pričakovala tudi, da jim bo agencija dostavila dokumentacijo o zaposlitvah. Predsednik Knovsa Matej Tonin je namreč izjavil, da bo šele po pridobitvi dokumentacije odločil, kako bodo ukrepali naprej. A nato se je začelo zapletati, saj so se pojavila mnenja, da Knovs ne more nadzirati kadrovskih postopkov v Sovi.
Poslancem naj bi odtekale informacije
Direktor Sove Rajko Kozmelj je takšno odločitev pospremil s komentarjem, da zahtevanih dokumentov ne more dostaviti, ker so »močno zaskrbljeni zaradi varnosti podatkov«. V Sovi so namreč posumili, da je eden od članov Knovsa po opravljenem nadzoru medijem izdal tajni podatek, s katerim so se seznanili na Sovi. »Vzpostavlja se sum o grobi zlorabi v zasebne namene in povzročanju škode instituciji, zadolženi za nacionalno varnost,« so zapisali na Sovi. V primeru, ki je poslance najbolj zanimal, pa so članom Knovsa pojasnili, da je zasedla izpraznjeno delovno mesto in da ni bilo ustanovljeno na novo. V Sovi so v zadnjem letu zaposlili več novih agentov, ker se jih je 15 upokojilo. Od 28. septembra 2018 so sklenili pogodbe o zaposliti z 12 osebami, šest od teh oseb je bilo zaposlenih na podlagi postopkov iz obdobja pred prihodom novega direktorja Kozmelja, marca letos pa so izvedli tudi javni razpis za devet prostih delovnih mest. Izbrali so jih izmed 878 kandidatov.
Janša je v šestih letih spremenil stališče
Zaplet med Sovo in Knovsom ima tudi politično razsežnost. Medtem ko poskuša SDS dokazovati, da naj bi premier Marjan Šarec deloval koruptivno s tem, ko naj bi s pomočjo državnega sekretarja Damirja Črnca zaposlil svojo znanko, je prvak stranke SDS Janez Janša na četrtkovem shodu Rešimo Slovenijo zahteval odstop direktorja Sove Rajka Kozmelja. Šarec danes tega ni želel komentirati, dejal je le, da verjame, da direktor Sove dela dobro in da bodo vsi pristojni organi opravili svoje delo. »Vse drugo so politične ter takšne in drugačne špekulacije,« je dejal Šarec.
Ko je Kozmelj postal direktor Sove, so njeni uslužbenci stavkali že enajst mesecev, nato pa je zadeve hitro uredil, je pojasnil premier. V tej zgodbi je zanimiv tudi primer poskusa nadzora Sove pred šestimi leti, ko je bil Janša predsednik vlade, Črnčec pa direktor Sove. Takrat je bila aktualna zgodba, da naj bi na Sovi zaposlili 25 pripadnikov SDS, kar je želela preveriti komisija Knovs, a so se tako na Sovi kot v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše izgovarjali, da parlament na področju kadrovskih vprašanj nima pristojnosti. Ali kot je Janša 28. januarja 2013 odgovoril na poslansko vprašanje: »Komisija (Knovs, op. p.) nima pristojnosti, da odloča o tem, kdo bo zaposlen na Sovi.«
