Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež ima v teh dneh veliko dela s snemanjem kratkih videoposnetkov za družbena omrežja, v katerih na populističen način promovira interventni zakon za razvoj Slovenije. Pri tem mu pomaga Jan Gajšek, strokovni sodelavec v kabinetu ministra, ki je zaposlen na zaupanje, sicer tudi predsednik sveta Slovenske demokratske mladine pri SDS.
Papež mlajši tako …
Papež je bil predhodno zaposlen v službi poslanske skupine SDS v državnem zboru. Videoposnetki so objavljeni na uradnih profilih ministrstva za finance na družbenih omrežjih facebook, X in instagram.
»Poslušaj, babica mi je spet pisala. Ne razumem, zakaj se od pokojnine vsak mesec trga en odstotek za dolgotrajno oskrbo. Ne razumem, da mora nekdo plačevati, ki je vse življenje delal, vse življenje plačeval prispevke,« Papeža v enem izmed videoposnetkov izzove Gajšek.
»To res ni pošteno. Z razvojnim zakonom se bo prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence črtal. Torej prispevka upokojenci ne bodo več plačevali,« odgovarja Papež.
»Kaj pa, če bi želel nekdo še delati po upokojitvi?« se glasi naslednje vprašanje.
»To bo pa tako. Tisti, ki bi delal, bo prejel tudi polno pokojnino. Ne tako kot zdaj, 40 ali 20 odstotkov, torej polni dvojni status. Upokojenci so si to zaslužili,« je odločen Papež.
... Papež starejši pa nekoliko drugače
»Da bi ob plači prejemal še polno pokojnino, bi bilo popolnoma nepošteno in nenormalno, saj sem še delovno aktiven. Namen pokojninsko-invalidskega zavarovanja je, da pridobiš pokojnino, ko nisi več vključen v zavarovanje. Gledano s finančnega vidika pa bi bilo breme polne pokojnine bistveno višje od vplačanih prispevkov iz naslova podaljšane delovne aktivnosti prejemnikov,« pa je za Dnevnik že aprila komentiral oče Petra Papeža Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), čeprav bi bila sprememba zanj osebno ugodna, saj je že izpolnil pogoje za upokojitev.
Ob tem je Marijan Papež, dolgoletni generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ocenil, da bi izplačilo polne pokojnine, ob predpostavki 22.000 prejemnikov (kolikor jih zdaj skupno prejema 40 oziroma 20 odstotkov pokojnine ob nadaljevanju dela), pomenilo približno 240 milijonov evrov dodatnih potrebnih sredstev v pokojninski blagajni, ukrep pa bi koristil predvsem zelo ozkemu krogu prejemnikov, v glavnem takšnim v dobro plačanih intelektualnih poklicih.
Odhodki za izplačilo polne pokojnine ob nadaljevanju dela niso edini učinek interventnega zakona na pokojninsko blagajno. Prišteti jim je treba še znižanje prihodkov na račun nižjih prispevkov za socialno varnost zaradi uvedbe razvojne (socialne) kapice, s katero se odpravlja pomemben element solidarnosti v sistemu, znižanje zavarovalne osnove za plačilo minimalnih prispevkov za mikro s. p.-je in kmete (ukrep je časovno omejen na dve leti, a je v nasprotju s tem, da naj bi bile pokojnine čim bolj odraz plačanih prispevkov) ter prenehanje pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine.
Po izračunih ZPIZ bi lahko različni ukrepi ob določenih predpostavkah finančni položaj pokojninske blagajne poslabšali za približno 400 milijonov do pol milijarde evrov na leto, lahko pa tudi za več. Podoben je tudi izračun fiskalnega sveta.
Izračune ZPIZ gre razumeti predvsem kot strokovno opozorilo o finančnih in sistemskih posledicah, ne pa politično nasprotovanje zakonu. Svet ZPIZ je sicer sprejel sklep, da ukrepom nasprotuje, ker rušijo temeljna načela sistema in pomenijo tveganje za njegovo dolgoročno vzdržnost.
Vprašanja, kakšne učinke bodo spremembe imele na pokojninsko (in druge) blagajne, Gajšek Papežu v videoposnetku ni postavil. Papež že v predhodnih razpravah ni zanikal, da ima zakon znatne finančne učinke, a so po njegovem mnenju pomembnejše koristi za ljudi in gospodarstvo, ki jim zakon »pušča več njihovega denarja v žepih«. Te koristi so sicer zelo neenakomerno porazdeljene.
»Proračun bo pokril celoten izpad pokojninske blagajne, ki je ocenjen na 369 milijonov evrov, zato bo transfer iz proračuna v letu 2027 bistveno višji. Proračun bo pokril tudi manjši izpad zdravstvene blagajne,« je prejšnji teden nekoliko drugačno oceno in zagotovila ponudil tudi minister za finance Andrej Šircelj.
Polna pokojnina všečna, a ne brez pasti
Papež in Gajšek v enominutnem posnetku nista imela dovolj časa niti za še nekatere druge, kompleksnejše vidike omenjenih ukrepov interventnega zakona, ki se dotikajo upokojencev.
Tako imenovani polni dvojni status ima pomembno dopolnilo. Interventni zakon namreč vsebuje tudi določbo o avtomatičnem prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev, nadaljevanje dela pa je odvisno od soglasja delodajalca, ki mora sicer nestrinjanje s predlogom delavca vsebinsko obrazložiti. Dvojni status s polno pokojnino torej ne bi nujno pomenil podaljšanja delovne aktivnosti večjega števila oseb, kot predvidevajo predlagatelji, saj bi bilo to v prvi vrsti v rokah delodajalcev, prav tako pogoji nove pogodbe.
Se je pa Marijan Papež po drugi strani strinjal, da polne pokojnine ob nadaljevanju dela vendarle ne bi bilo mogoče uvesti brez določene varovalke oziroma vloge delodajalca, saj bi to sicer lahko vodilo v ekstremne situacije, ko bi nekateri zaposleni delovno aktivnost podaljševali v zelo visoko starost, ob tem pa ob visoki pokojnini prejemali še visoko plačo, kar odpira ne le vprašanje financiranja, temveč tudi vprašanje pravičnosti, saj bi povečevalo neenakost med mladimi in starejšimi.
Dvorezen bi bil lahko tudi ukrep ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, ki sicer ni prihodek pokojninske, temveč blagajne za dolgotrajno oskrbo, katere skrbnik je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Čeprav drži, da bi na tak način nekaj prihranili (upokojenec s povprečno plačo približno 130 evrov na leto), dolgoročno zanje slabitev skupne blagajne dolgotrajne oskrbe, iz katere se financira več pravic, ni koristna, saj bi lahko pomenila okrnjen dostop do pravic.