»Moj ati je vedno dejal: 'Opravičilo in en cent na moj račun!' To je bila njegova vizija. Na koncu pa pride prepoznanje izbrisa kot uradne zgodovine Republike Slovenije. To je država naredila in to mora biti vključeno v šole,« je novinarju Urošu Škerlu Krambergerju za Objektiv pripovedovala Aleksandra Todorović Novak, hči enega najbolj izpostavljenih borcev za pravice izbrisanih Aca Todorovića. Njen oče opravičila ni dočakal, saj je bil eden od tistih, ki ga je breme izbrisa potisnilo v prezgodnjo smrt. So pa opravičilo po 30 letih dočakali preostali še živeči izbrisani in njihovi svojci. V predsedniški palači ga je izrekel predsednik republike Borut Pahor: »Spoštovani izbrisani, sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, za kršenje človekovih pravic ter vse krivice in trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje.« Pahor je v imenu države priznal, da je šlo pri izbrisu za samovoljno in nepravično dejanje, ki je bilo nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic. Zahvalil se je ustavnemu sodišču, evropskemu sodišču za človekove pravice, civilnim iniciativam, nevladnim organizacijam, varuhu človekovih pravic, pravniku Matevžu Krivicu…
Vse krivice še niso popravljene
Predsednik civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević, ki je na govorniškem odru nasledil predsednika Pahorja, je opravičilo sprejel in poudaril, da boj za pravice s tem še ni končan. »Izbrisani, danes je za nas nov dan. Končno smo po 30 letih kalvarije, zaničevanja in poniževanja dobili opravičilo države. Opravičilo pomeni priznanje izbrisa in njegovih posledic. Nekateri mislijo, da je izbris končan, da je z opravičilom kalvarije konec. A čaka naš še nekaj dela, ker vse krivice še niso popravljene. Še vedno nimajo vsi urejenega statusa,« je opozoril.
Izbrisani so opravičilo dočakali dan pred 30. obletnico upravnega genocida, s katerim je tedanja oblast z notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem na čelu s tajno depešo izbrisala 25.671 državljanov drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Med njimi je bilo 5360 otrok. Prejeli niso nobene upravne odločbe, zoper katero bi se lahko pritožili, temveč so bili pred dejstvo, da so bili izbrisani iz registra prebivalcev, postavljeni, ko so se želeli vpisati na fakulteto, ko so dobili otroka, ko so želeli podaljšati vozniško dovoljenje, ko so se iz tujine vrnili v Slovenijo… Uradniki so jim preluknjali dokumente in sporočili, da za Slovenijo ne obstajajo več.
Nizke odškodnine za veliko samovoljo
Po letih dokazovanja neustavnega ravnanja oblasti so zmagali na ustavnem sodišču in evropskem sodišču za človekove pravice ter kasneje dočakali tudi zakonsko podlago za ureditev svojega statusa in odškodnin: 50 evrov za mesec izbrisa.
Po podatkih notranjega ministrstva je do zdaj 8561 izbrisanih pridobilo slovensko državljanstvo, 3813 izbrisanih si je svoj status uredilo z dovoljenjem za stalno prebivanje, še 118 pa jih v Sloveniji živi z dovoljenjem za začasno prebivanje. Nekateri izbrisani so se vmes za vedno izselili, so že pokojni ali pa svoj status še vedno urejajo. Po zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, so na upravnih enotah do zdaj odločili o 8015 zahtevah za odškodnino. Ugodili so 5777 zahtevam, izplačana odškodnina na podlagi pravnomočnih odločb pa znaša 26,7 milijona evrov. To pomeni, da je povprečna odškodnina za posameznega izbrisanega znašala okrog 4600 evrov za (v povprečju) približno sedem let in pol izbrisa.
Nekateri izbrisani so se odločili, da odškodnino od države izterjajo s tožbo. Na državnem odvetništvu so nam pojasnili, da so do zdaj obravnavali 443 zahtevkov, od teh jih je zaključenih 347. Do konca lanskega leta je državno odvetništvo izplačalo 1,8 milijona evrov odškodnin, kar je precej manj od tožbenih zahtevkov, ki so skupaj znašali okrog 21 milijonov evrov. Sodišča so zavrnila 53 tožb, tako da je s sodbo ali predhodno poravnavo do odškodnine po sodni poti prišlo 295 izbrisanih. To pomeni, da so v povprečju dosegli odškodnino okrog 6100 evrov. Torej ne dosti več od tistega centa, ki ga je poleg opravičila od države pričakoval pokojni Todorović.
