Navedba predsednika republike Boruta Pahorja o neoporečno izpeljanih volitvah, pri čemer je sodelovalo več kot 20.000 članov volilnih odborov in volilnih komisij na ravni okrajev in enot, je sodila v kontekst razkritja programske oziroma računalniške napake v sistemu izračunov poslanskih mandatov. Dva tedna po volitvah in tik pred zdajci, potem ko so na Državni volilni komisiji (DVK) vnesli v sistem še zadnje po pošti prispele glasovnice iz tujine, se je izkazalo, da je pri razdelitvi mandatov v šestih primerih prišlo do sprememb v strankah Gibanje Svoboda, SDS, NSi in Levici.
Šest sprememb tik pred zdajci
Tako sta v Svobodi pred parlamentom ostala Jurij Lep (Ruše) in Tomaž Lah (Maribor 1), poslanski mandat pa je dodeljen Francu Propsu (VO Litija) in Tinetu Novaku (Murska Sobota 2). V SDS sta se prehitro veselila Maja Kocjan (Črnomelj) in Andrej Kosi (Ormož). V državni zbor se vračata Dejan Kaloh (Maribor 3) in Andreja Helbl (Radlje), v NSi bo poslanec Janez Žakelj (Škofja Loka 2), ne pa Klemen Matk (Mozirje), v levici pa bo poslanka Tanja Greif (VO Maribor) in ne Ana Černe (VO Kranj). Predsednik volilne komisije, vrhovni sodnik Peter Golob, je ob predaji zapisnika o izidu aprilskih volitev sicer priznal, da je postopek volitev spremljalo nekaj težav, a da ni nikakršnega dvoma, da so bile poštene in zakonite. DVK je imela težave s pošiljanjem glasovnic v tujino, ker so postopki volitev padli v praznično obdobje, a so, je prepričan, delne zamude uspešno rešili. »To kažeta tudi volilna udeležba, ki je dosegla 71 odstotkov, in število glasovnic iz tujine. Pokazalo se je tudi, da je volilni sistem v Sloveniji odprt in transparenten, ker sproti odpravlja vsakršen dvom o legitimnosti postopkov in legitimnosti volitev,« je dejal Golob.
O spremembah pri dodeljevanju poslanskih mandatov je Golob pojasnil, da DVK ni zakrivila tega problema, ampak ga je rešila in odpravila. Poudaril je, da so bile letošnje volitve specifične, ker je ostalo veliko nerazdeljenih glasov, to je tistih političnih strank, ki se niso uvrstile v državni zbor. »Prvič v zgodovini Slovenije se je zgodilo, da so se glasovi razdelili med dve stranki z največ prejetimi mandati. Ker je ena lista prejela osem mandatov v eni volilni enoti, je prišlo do računalniške napake, ker je bil v tem delu sistem napačno zasnovan. Zgolj po zaslugi službe DVK, ki je ponovno zahtevala preverjanje rezultatov, je prišlo do rešitve. Končni izid volitev in razdelitve mandatov je tisti, ki smo ga sprejeli v soboto,« je pojasnil Golob.
Trije različni programi
računali mandate
Po naših informacijah so uslužbenci DVK v četrtek dopoldne pri spontani pobudi preverjanja delitve mandatov zaznali nekaj nenavadnosti, zato so pozvali izvajalca računalniških programov (Intelcom, Genis), naj še sami preverijo izračune. V petek zvečer so na DVK prejeli potrditev, da so odkrili napako v algoritmu izračuna delitve mandatov, pri čemer se razmerja med strankami niso spreminjala. Mandati so bili po strankah pravilno razporejeni, so pa bili v šestih primerih dodeljeni napačnim volilnim okrajem znotraj kandidacijskih list. Neodvisno analizo je na pobudo DVK izvedel tudi Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko, s katerim so sklenili pogodbo o neodvisnem in strokovnem potrjevanju rezultatov volitev že leta 2021. Ta je namreč razvil svoj program za delitev poslanskih mandatov. Vse tri analize so na koncu dale isti rezultat.
Zaplet tik pred potrditvijo zapisnika o rezultatih volitev 2022 je v politični areni sprožil veliko odzivov. Predsednik SDS Janez Janša in več poslancev te stranke je pozvalo vodstvo DVK k odstopu. Peter Golob je odvrnil, da za zdaj ne razmišlja o odstopu. Tudi Dušan Vučko ne vidi razlogov, da bi odstopil, in se je ob tem vprašal, ali naj to stori zaradi »svoje previdnosti, ker sem preprečil, da bi potrdili zapisnik z narobe izračunanimi poslanskimi mandati«.
