Štiridelni zakonski paket, ki so ga minuli teden napovedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vključuje tudi spremembo načina izračunavanja upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev. Mednje poleg otroškega dodatka sodita denimo še državna štipendija in subvencija vrtca. Po predlogu novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri izračunavanju upravičenosti do teh pravic ne bi več upoštevalo premoženje, temveč zgolj tekoči prihodki. Če bo novela zakona sprejeta, se prihranki na bančnem računu, nepremičnine, osebna in druga vozila, plovila, vrednostni papirji… pri upravičenosti do letnih pravic ne bi več upoštevali.
Čeprav se morda zdi ideja na prvi pogled kontroverzna, v centrih za socialno delo (CSD) pojasnjujejo, da je bil vpliv premoženja na upravičenost do teh pravic že zdaj minimalen. »Premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka ne upošteva v absolutnem znesku, ampak glede na znesek iz obresti, izračunanih od vrednosti tega premoženja. Glede na to, da so tudi obrestne mere zadnja leta zelo nizke, je tudi vpliv premoženja zelo majhen,« nam je razložil Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje. Za lani je denimo povprečna obrestna mera za depozite od enega do dveh let, ki se upošteva pri izračunu upravičenosti do otroškega dodatka, znašala 0,23 odstotka.
Povsem drugače pa je, meni Miran Kerin, pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, kjer so pogoji občutno strožji.
Da premoženje nima bistvenega vpliva na upravičenost do letnih pravic, ugotavlja tudi direktorica CSD Ljubljana Anja Osojnik. Vpliv je ponazorila s konkretnim primerom: premoženje v višini 50.000 evrov ima trenutno pri izračunu upravičenosti do letnih pravic za štiričlansko družino približno tolikšen vpliv, kot če bi imel vsak od staršev za slabe tri evre višji mesečni dohodek.
Administrativna ovira z majhnim učinkom
Čeprav premoženje pri otroškem dodatku nima velikega vpliva, pa trenutni način izračunavanja za zaposlene na CSD pomeni precejšnjo administrativno obremenitev. »Predlagana sprememba bi pomenila delno razbremenitev strokovnih delavcev, ki vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do javnih sredstev, hkrati pa bi pozitivno vplivala tudi z vidika družin, ki ravnajo preudarno in si zagotavljajo lastno ekonomsko podlago za boljšo socialno varnost. Družine namreč upoštevanje premoženja doživljajo kot vsakoletno ponovno obdavčenje v preteklosti že obdavčenih in pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev že upoštevanih dohodkov,« je dejala direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.
Podoben sistem, kot ga vlada predlaga z novelo zakona, smo sicer nekoč že poznali. »Upoštevanje premoženja pri upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev so uvedli leta 2012, ko smo na CSD dobili vpogled v baze podatkov, iz katerih ugotavljamo premoženje posameznikov. Prej to niti ni bilo mogoče,« je pojasnil Kerin.
Prezapleten sistem tudi za upravičence
Dekanja fakultete za socialno delo dr. Liljana Rihter je spomnila, da so se že ob uveljavitvi sedanjega sistema leta 2012 vrstila opozorila, da je zakonodaja (konkretno zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialnovarstvenih prejemkih) naravnana zelo restriktivno in da predpostavlja zelo kompleksne izračune pravic. Trenutni sistem je tako mnoge odrezal od določenih pravic, hkrati pa je vzpostavil tako kompleksen način izračunavanja, da si ljudje sami niti ne morejo izračunati, ali jim določena pravica pripada in v kakšni višini.
Liljana Rihter zato v napovedanih spremembah vidi pomemben korak v pravo smer prav v poenostavitvi izračunov za uveljavljanje letnih pravic iz javnih sredstev. Podobno bi sicer sama predlagala tudi za ostale pravice iz javnih sredstev. »Sistem izračunavanja pravic je izredno zahteven in strokovne delavce na CSD usmerja bolj v nadzorno kot podporno funkcijo,« je dejala in dodala, da bi bilo bolje, če bi nadzorno funkcijo prevzele druge službe, centri za socialno delo pa bi se lahko okrepili v svoji temeljni dejavnosti – storitvah za ljudi.
Popolne formule ni
Da je predlagani novi stari način izračunavanja upravičenosti do otroškega dodatka in drugih letnih pravic korak v pravo smer, meni tudi Kerin. »Bojim se, da popolna formula za izračun upravičenosti do pravic, pri kateri bi pomoč dobili vsi, ki jo potrebujejo, goljufati pa ne bi mogel nihče, ne obstaja,« je dejal. Izpostavil je tudi razliko med družinskimi pravicami, kot je otroški dodatek, in socialnovarstvenimi ukrepi, kot je denarna socialna pomoč. Otroški dodatek je bil namreč zasnovan kot dodatek k družinskemu proračunu, ki naj bi omogočil, da otrok lahko dobi nekoliko več, ne pa kot pomoč pri osnovnem preživljanju otroka ali celo celotne družine. Kot tak bi torej moral biti po mnenju Kerina dostopen vsem staršem, ne glede na premoženje ali dohodke.
Takšna ureditev pa pravzaprav ni redkost. »Več evropskih držav, med njimi Avstrija, Nemčija, Švedska, Estonija in Finska, ima ureditev, po kateri je otroški dodatek ukrep družinske politike, na katerega premoženje in tudi dohodki nimajo vpliva,« so nam povedali na ministrstvu za delo. Podobno ureditev, kot so jo sami predlagali z novelo zakona – torej ureditev, po kateri se pri otroškem dodatku upoštevajo samo dohodki – imajo Hrvaška, Grčija, Portugalska, Bolgarija, Italija.
Tudi na ministrstvu se pri utemeljevanju predlaganih sprememb med drugim sklicujejo na vzpostavljanje ločnice med družinsko in socialno politiko. Poleg izključitve premoženja družine pri letnih pravicah predlagajo tudi, da se otroški dodatek ne bi upošteval kot dohodek pri dodeljevanju državne štipendije in da se obe omenjeni pravici ne bi upoštevali kot dohodka pri subvenciji najemnine.
