Pri predsedniku vlade Robertu Golobu bo danes potekal sestanek predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, finančne uprave (Furs) in centrov za socialno delo. Povod zanj so izvršbe denarnih socialnih pomoč, ki jih je Furs izvedel pri dolžnikih prekrškovnih glob na podlagi Šutarjevega zakona.
Toda o tem na njihovo veliko presenečenje predhodno sploh niso bili obveščeni krajevno pristojni centri za socialno delo, kar je razkrilo, da izvajanje zakona v tem delu ni bilo vnaprej jasno načrtovano, postopki so nedorečeni, tolmačenje zakona pa različno.
Najkrajšo pa so potegnili ne le serijski prekrškarji, ki naj bi izigravali sistem, temveč najranljivejši nasploh. Centri za socialno delo so opozorili, da so mnoge družine čez noč ostale brez kakršnih koli sredstev za osnovno preživetje, »kar je resen poseg v socialno varnost najranljivejših državljanov, še zlasti otrok«. Minister za delo Luka Mesec je že napovedal spremembe. Vpletene pa bo za isto mizo posedel predsednik vlade, ki je še prejšnji teden ob robu izvršb dejal, da so »prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive«. Večkratni kršitelji po razlagi Fursa glob namreč niso poravnavali, ker niso imeli drugih prihodkov kot socialne prejemke. Ker nanje izvršba po prejšnji ureditvi ni bila mogoča, »globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval«.
Zaobšli varovalko?
Spomnimo, Šutarjev zakon je kot novost predvidel, da iz davčne izvršbe niso več izvzeti prejemki iz denarne socialne pomoči, in sicer kadar ima prejemnik zapadle neplačane obveznosti zaradi prekrškov, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo.
Toda hkrati je zakon v istem členu jasno določil, da davčni organ o sklepu o izvršbi obvesti krajevno pristojni center za socialno delo. Center je namreč tisti, ki naj bi v postopku, še pred izvršitvijo sklepa, na podlagi socialnega položaja dolžnika presodil, ali se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. Zakon je torej predvidel varovalko.
Toda Skupnost centrov za socialno delo Slovenije je opozorila, da prehodnega obveščanja Fursa ni bilo, centri pa tako niso imeli možnosti, da bi zaščitili prejemnike ali vplivali na izvzem sredstev iz izvršbe. »S tem je bil zanemarjen temeljni namen socialnih transferjev – zagotoviti osnovno socialno varnost tistim, ki so brez drugih virov preživetja,« je opozorila sekretarka skupnosti Tatjana Milavec.
Na Fursu so v svoj bran zapisali, da so seznam izdanih sklepov posredovali ministrstvu za delo, saj ne razpolagajo s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen center za socialno delo. Kje v nadaljnji komunikaciji se je zataknilo, ni povsem jasno.
Minister Mesec je že pojasnil, da za v bodoče preverjajo možnosti boljšega obveščanja in manj socialno ogrožajočega ukrepanja. Kakšne morebitne dopolnitve zakona oziroma konkretne protokole izvajanja bodo predlagali, da ne bi bili prizadeti ravno najranljivejši, nam na ministrstvu še niso odgovorili.
Najbolj prizadeti tisti, ki že živijo v revščini, in otroci
Čeprav je politika z določbami Šutarjevega zakona v prvi vrsti ciljala na serijske prekrškarje v romski populaciji, je Fursova statistika izvršb jasno pokazala, da so te prizadele prejemnike denarne pomoči iz vse države. Romov naj bi bilo med njimi po ocenah centrov za socialno delo približno tretjina.
Tatjana Milavec je opozorila, da so ozadja in stiske na terenu veliko bolj kompleksni, kot si je najbrž zamišlja politika, ki je želela v javnost poslati sporočilo, da smo pred zakonom vsi enaki. »Prav je, da ljudje za svoja dejanja odgovarjajo. Smo pa tudi socialna država in ne moremo ljudem v celoti odvzeti sredstev za osnovno preživetje. Takšen ukrep je nesorazmeren in ne prispeva k trajnim rešitvam.« Opozorila je, da so med tistimi, ki jih je prizadela izvršba, enostarševske družine, brezdomne osebe, osebe s težavami v duševnem zdravju, posamezniki brez socialnih mrež ter družine, v katerih so socialni transferji edini vir preživetja. »Iz številnih primerov je razvidno, da je bila izvršba opravljena v celoti, brez upoštevanja minimalnega zneska za preživetje, kar pomeni, da so posamezniki ostali brez sredstev za hrano, nujna zdravila in osnovne življenjske stroške. Tak način izvajanja pooblastil ogroža dostojanstvo ljudi in nasprotuje temeljnim načelom socialne države.« Milavčeva je spomnila tudi na opozorila stroke, da socialni prejemki ne smejo biti obravnavani strožje kot plače, saj zakon o izvršbi in zavarovanju določa jasne omejitve glede minimalnega zneska za preživetje. Prav tako so že pred sprejemom zakona opozarjali, da bi morali biti socialnih transferji izvzeti iz vseh oblik izvršbe.
S tem se strinja tudi Anja Tekavčič, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije. Kot še posebej sporno izpostavlja, da je bila predmet izvršbe tudi izredna denarna socialna pomoč, saj gre za enkratna sredstva, namenjena reševanju izrednih življenjskih situacij (v tem času predvsem za kritje stroškov kurjave). »Tak prejemnik ne samo da ne bo mogel dokazati namenske porabe sredstev, ki so bila zarubljena, ampak bo moral prejeta sredstva posledično tudi vrniti. To pomeni dvojno zanko, kar še dodatno poslabšuje materialni in socialni položaj že tako kronično revnih.« Tekavčičeva opozarja, da akutno situacijo na terenu zdaj rešujejo humanitarne in druge nevladne organizacije. Odzivi na družbenih omrežjih pa po njenem kažejo, da takšni nedomišljeni manevri politike vodijo v še dodatno stigmatizacijo in segregacijo že tako na rob odrinjenih.