Z današnjim dnem stopa v veljavo tudi usklajena plačna lestvica, ki je bila v torek objavljena v uradnem listu. Vrednost prvega plačnega razreda, v katerega sicer ni uvrščen noben javni uslužbenec, po novem znaša 1265,19 evra. Vrednost najvišjega, 67. plačnega razreda, pa je 8900,43 evra.
S plačno reformo so namreč predvideli tudi način usklajevanja plač z inflacijo. V novem sistemu, prvič v letu 2029, naj bi se plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.
Za leto 2025 so predvideli, da se plače ne bodo uskladile. Letos pa že velja prehodno obdobje, ko je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 odstotek. V teh treh letih naj bi se tako plače uskladile v višini razlike med inflacijo in tem odstotkom.
Ker je rast cen življenjskih potrebščin za leto 2025 znašala 2,7 odstotka, za leto 2026 izračun po predvideni formuli pomeni, da se bodo osnovne plače javnih uslužbencev in plačna lestvica uskladili v višini razlike med 2,7 odstotka in 1,8 odstotka, torej za 0,9 odstotka.
V okviru plačne reforme sta sicer v javnem sektorju predvidena še dva plačna dviga, in sicer s 1. junijem in 1. decembrom. A teh ne bodo deležni vsi, saj je del zaposlenih zanje predvideno povišanje v celoti dosegel že z dosedanjima dvema dvigoma.
Prav tako se bo danes začel uporabljati osnovni znesek minimalnega dohodka, ki se je 1. marca uskladil za 2,7 odstotka na 507,43 evra. Ta višina velja za vloge, vložene marca, oz. pri odločanju po uradni dolžnosti za pravice, ki so potekle marca. Zaradi višjega osnovnega zneska minimalnega dohodka sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek od danes višja, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.