V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije oporekajo varčevanju, ki ga je z uredbo uvedla odhajajoča vlada Roberta Goloba. Uredba, ki določa letošnje finančne okvire, pomemben del bremena prenaša na izvajalce, zlasti na zdravstvene domove, so posvarili. To lahko v naslednjem koraku poslabša dostopnost storitev, menijo. Kritični so tudi do interventne zakonodaje bodočih oblasti, ki lahko po oceni predstavnikov javnih bolnišnic in zdravstvenih domov prav tako poslabša položaj teh zavodov.

Svarijo tudi pred daljšim čakanjem

V primeru aktualne uredbe bi bila lahko posebej na udaru preventiva, so ocenili, obeta se tudi slabšanje pogojev dela zaposlenih in dolgoročne stabilnosti javnega zdravstvenega sistema. Če v javnih zdravstvenih zavodih ne bo dovolj sredstev za sodobno medicinsko opremo, material in ustrezne pogoje dela, bodo posledice zelo konkretne, ugotavlja Denis Tomše, direktor Zdravstvenega doma Trbovlje. Med njimi je naštel slabšo obravnavo pacientov, odhajanje zdravnikov v zasebni sektor ali tujino ter daljše čakalne dobe. Zmanjševanje obsega preventivnih dejavnosti lahko na drugi strani pomeni tudi težave pri zagotavljanju opreme za patronažno službo in večje pritiske na nujno medicinsko pomoč, je spomnila direktorica novogoriškega zdravstvenega doma Petra Kokoravec.

Čeprav interventni zakon in uredba odhajajoče vlade nista neposredno povezana, oba predstavljata tveganje za stabilnost delovanja javnih zavodov in dostopnost zdravstvenih storitev, ugotavljajo v združenju.

Uredba je prinesla znižanje cen zdravstvenih storitev za en odstotek na račun že doslej podcenjenih materialnih stroškov, opažajo v združenju, kažejo tudi na neskladje med priznanimi in dejanskimi stroški dela ter omejevanje plačila programov po realizaciji. Takšno prenašanje bremen na izvajalce zmanjšuje stabilnost poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, je ocenila direktorica združenja Tatjana Jevševar. Zavedajo se, da gre za poskus prilagajanja izdatkov odhodkom zdravstvene blagajne, prav tako opozoril o ohlajanju gospodarstva, slabši finančni kondiciji javnega sektorja in povečevanju stroškov. »Nasprotujemo pa linearnemu nižanju cen zdravstvenih storitev. Potreben bi bil diferenciran pristop,« je ocenila sogovornica.

Cena rahljanja omejitev

V združenju ostajajo kritični tudi do nedavno sprejete interventne zakonodaje, ki odpravlja nekatere lani sprejete zakonske spremembe. Spomnimo, pripravili so jo v NSi, Fokusu, SLS, pri Demokratih in v Resnici, podprli pa tudi v SDS. V združenju imajo na primer pomisleke glede širitev možnosti pogodbenega sodelovanja javnih zdravstvenih zavodov, dodatnega odpiranja možnosti za delo zunaj matičnega zavoda ter sprememb glede sklepanja podjemnih pogodb. Ponovno uveljavljanje določil, ki so poslabševala kadrovske težave javnih zavodov, pomeni veliko tveganje, menijo.

Ena od težav, h katerim lahko to prispeva, je po njihovi oceni povečevanje odvisnosti javnih zavodov od zunanjih izvajalcev. V preteklosti je prihajalo tudi do delnih zaposlitev ali popolnega prehoda zdravstvenih delavcev v zasebni sektor, je spomnila Tatjana Jevševar. Medtem ko se morajo javni zavodi držati strogih omejitev pri razpolaganju z javnimi sredstvi, za zasebnike enaka zahteva ne velja, so dodali. Čeprav interventni zakon in uredba odhajajoče vlade nista neposredno povezana, oba predstavljata tveganje za stabilnost delovanja javnih zavodov in dostopnost zdravstvenih storitev, ugotavljajo v združenju. 

Priporočamo