Kot je pred člani odbora poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Iztok Slatinšek, so predloge proračunskih sprememb pripravili na podlagi najnujnejših zakonskih potreb. V skladu s predlogom sprememb proračuna bo v prihodnjem letu za okoljski resor na voljo 619,8 milijona evrov, kar je za 26 milijonov evrov manj glede na sprejet proračun za leto 2027. Od tega predstavljajo integralna sredstva 328,7 milijona, namenska sredstva 189 milijonov evrov, sredstva EU 79,5 milijona evrov, 22,5 milijona evrov pa je slovenske udeležbe.
Zaskrbljeni zaradi znižanja sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe
Od namenskih sredstev večinoma oz. 141,8 milijona evrov predstavljajo prilivi iz sklada za vode in podnebnega sklada ter 44 milijonov evrov za izgradnjo odlagališča nizko- in srednje aktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Največ sredstev oz. 480 milijonov evrov se sicer v predlogu sprememb proračuna za leto 2027 namenja za varovanje okolja in infrastrukture, zmanjševanje poplavne ogroženosti, ohranjanje narave, projekte odpadne in pitne vode ter zelene infrastrukture. Predlog proračuna za 2028 pa za okoljski resor predvideva 610,8 milijona sredstev oz. za devet milijona evrov manj.
Od tega integralna sredstva predstavljajo 349,8 milijona evrov, namenska 189 milijonov evrov, sredstva EU 53,2 milijona evrov, 18,8 milijona evrov pa je slovenske udeležbe. V razpravi so poslanci opozicije izrazili zaskrbljenost zaradi znižanja sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti, področja upravljanja s prostorom in gradnje neprofitnih stanovanj. Kot je spomnila poslanka Svobode Sara Žibrat, je prejšnja vlada za stanovanjsko dejavnost zagotovila 100 milijonov evrov sredstev na leto.
Njena strankarska kolegica Nataša Avšič Bogovič pa je izrazila skrb, da poslanci s strani predstavnikov ministrstva danes niso dobili jasnih odgovorov glede tega, kakšno je trenutno stanje glede več kot 700 milijonov evrov zbranih sredstev v skladu za obnovo, ki so bila rezervirana tudi za urejanje vodotokov in dodatne projekte na tem področju. Da na ministrstvu ostajajo zavezani zagotavljanju dostopnih stanovanj za vse prebivalce, še posebej za mlade in starejše, je na drugi strani zagotovila v. d. generalne direktorice direktorata za prostor, graditev in stanovanja Aša Rogelj. Kot je dejala, v prihodnjem letu in v 2028 iz različnih virov namenjajo 188,7 milijona evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj.
"Upamo na nove rešitve"
Od skupno 100 milijonov evrov predvidenih sredstev za spodbujanje gradnje bodo 75 milijonov evrov sredstev namenili republiškemu stanovanjskemu skladu, 25 milijonov evrov pa za subvencije obrestnih mer pri zadolževanju v okviru SID banke. Med dodatnimi ukrepi, ki jih pripravljajo in jih želijo ponuditi mladim, je omenila možnost najema z odkupom in oživitev jamstvene sheme za nakup stanovanj za mlade. "Vemo sicer, da v preteklosti ni bila tako uspešna, ampak to so bili določeni pogoji, ki so bili postavljeni.
Zdaj to izkušnjo imamo in upam, da bomo našli nove rešitve, da bo to veliko bolj uporabno," je dodala. Glede znižanja sredstev za podnebno ukrepanje je državni sekretar Slatinšek pojasnil, da so na ministrstvu naredili pregled nekaterih študij s tega področja in ugotovili, da se nekatere od njih ponavljajo in tudi ne realizirajo. "Bomo pa vsekakor sledili potrebam, to zmanjševanje ni odraz neke nove politike oz. nekih rezov," je zagotovil. Dotaknil se je tudi interpretacij, da je aktualna vlada proti blaženju podnebnih sprememb. "Generalno ne, nismo," je dodal.
Kosi zavrnil očitke koalicije
Koalicijski poslanci so na drugi strani izrazili prepričanje, da sta bila predlagana proračunska dokumenta skrbno pripravljena. Andrej Kosi (SDS) je bil kritičen do ohranjanja sredstev ministrstva za sofinanciranje projektov in programov nevladnih organizacij glede oblikovanja ukrepov za prehod v nizkoogljično družbo. "Upam, da bodo ti programi nekaj prinesli družbi, ne da bo to nek program oz. projekt, kjer bo nekdo napisal nekaj strani nekega poročila in za to dobil znatna sredstva," je dejal. Zavrnil je tudi očitke opozicije, da zavračajo podnebne spremembe. "Tukaj so pač stališča različna, ni vse črno-belo, lahko so podnebne spremembe tudi nek naravni pojav, kajti bile so tudi v času za časa Rima in starih Grkov, pa takrat ni bilo izpustov ogljikovega dioksida in moderne industrije," je dejal.
Andrej Kosec iz SDS pa je pozdravil povečanje sredstev za upravljanje z vodami v obeh prihodnjih letih. "To se mi zdi prava poteza, verjamem, da se bo na terenu to poznalo, da se bo hitreje in več naredilo," je ocenil. Zvišanje sredstev na področju voda je pozdravil tudi predstavnik Direkcije RS za vode Rok Penec. "To kaže predvsem na zavedanje države, da je bilo predolgo stanje, ko so se vodotoki zanemarjali, kar se je seveda potem posledično odrazilo tudi v poplavah avgusta 2023," je izpostavil.