Odbor DZ za pravosodje bi moral danes začeti obravnavo zakona, ki na novo ureja organe za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Toda Svoboda, SD in Levica so zahtevale ponovno odločanje DZ o nujnem postopku, zato je bila seja prekinjena. V opoziciji menijo, da za hitenje z reformo ni utemeljenih razlogov. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je spomnila, da je vlada predlog vložila julija, parlament pa ga je začel obravnavati šele septembra. »Tako da očitno je bil vmes čas, da se gre na počitnice. Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti,« je dejala. »Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku obravnave, bo jasno, da to počnejo samo zato, da omejijo javno razpravo,« je dodala.
Novo tožilstvo in sodišče za vso državo
Zakon o Skoku je bil ena osrednjih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, ustanovitev specializiranega tožilstva in sodišča pa je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.
Sedanje specializirano državno tožilstvo bi se preimenovalo v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Na novo bi opredelili katalog kaznivih dejanj v njegovi pristojnosti, zakon pa posega tudi v razpisovanje prostih mest ter imenovanje in ocenjevanje državnih tožilcev. Še večjo spremembo prinaša ustanovitev Specializiranega kazenskega sodišča Republike Slovenije. To bi nadomestilo štiri specializirane oddelke, imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in pristojnost za vso državo. O pritožbah bi odločalo izključno višje sodišče v Mariboru.
Kritike niso le vprašanje rokov
Pomisleki pravosodnih institucij segajo dlje od rokov in zadevajo samo zasnovo reorganizacije. Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da so rešitve premalo domišljene in da ustanovitev novih organov sama po sebi ne bo zagotovila učinkovitejšega pregona korupcije in organiziranega kriminala. Predlagali so premik najmanj do 1. oktobra 2027. Vrhovno državno tožilstvo je še ostrejše: zakonodajalca je pozvalo, naj zakona v predlagani obliki sploh ne sprejme. Kritiki opozarjajo tudi na praktične posledice prenagljene reorganizacije. Po navedbah opozicije je zakon nastajal brez sodelovanja tistih, ki ga bodo morali izvajati, zato bi lahko nova ureditev namesto učinkovitejšega dela povzročila dodatne težave. »Če bo zakon ostal tak, kot je trenutno, bo namesto učinkovitejšega pregona prinesel nove organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete,« so zapisali v Svobodi, SD in Levici.
Vlada je začetek uporabe zakona premaknila s 1. januarja na 1. julij 2027, ko naj bi začelo delovati tudi novo sodišče. S tem je deloma odgovorila na opozorila o pomanjkanju časa, vendar ni sledila predlogu vrhovnega sodišča. Odprto ostaja tudi, ali amandmaji odpravljajo vsebinske pomisleke ali predvsem natančneje urejajo delovanje že izbrane organizacijske zasnove. Posebej občutljivo je vprašanje političnega vpliva pri imenovanju tožilcev. Po vladnem dopolnilu bi minister po dokončnem mnenju državnotožilskega sveta s kandidati opravil ustni pogovor, vendar pri predlogu za imenovanje na mnenje sveta ne bi bil vezan. Tacer-Perlinova je opozorila, da se pregon korupcije uporablja kot »fasada«, za katero se širi politični vpliv na imenovanje tožilcev. »To je zelo problematično za stanje naše pravne države,« je poudarila.
Spor zato ni le vprašanje, kdaj naj bi novi organi začeli delovati. Gre tudi za to, ali bo reorganizacija pregon korupcije res okrepila ali pa bo prinesla nove ovire in večji vpliv politike na tožilstvo. Pred vsebinsko razpravo bo moral DZ zdaj najprej odločiti, ali se sme tako obsežna sprememba pravosodnega sistema sploh obravnavati po nujnem postopku.