V državnem zboru je bila vložena interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja. Prvopodpisana pod dokumentom je poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, interpelacijo pa podpirajo tudi poslanci Svobode in Levice.
Povod zanjo je odločitev Slovenije, ki je konec avgusta kot edina izmed 27 članic EU nasprotovala skupni izjavi o izraelskih naselbinah na okupiranem Zahodnem bregu in s tem preprečila njeno sprejetje. Vlada je odločitev utemeljila z oceno, da izjava v danem trenutku ne bi prinesla dodane vrednosti, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa se je predsedniku vlade Janezu Janši za slovensko nasprotovanje javno zahvalil.
Opozicija: Kdo je sprejel odločitev?
Katičeva je ob predstavitvi interpelacije dejala, da želijo ugotoviti, kdo je sprejel odločitev o slovenski blokadi, zakaj jo je sprejel in kako naj bi ta služila interesom države. »Interpelacijo smo vložili zaradi politične odgovornosti ministra Kajzerja za preprečitev skupne izjave EU glede Izraela ter zaradi nezadostnega obveščanja državnega zbora. Želimo, da pojasni, kdo je sprejel odločitev, zakaj jo je sprejel in kako ta odločitev služi interesom Republike Slovenije,« je poudarila. Ministru očitajo, da državnega zbora ni seznanil s pomembno spremembo zunanjepolitične usmeritve. »Zakon mu nalaga obveščanje državnega zbora o pomembnejših zunanjepolitičnih zadevah, česar ni storil,« je dejala Katičeva.
Katičeva je kot dokaz, da je šlo za pomembno zunanjepolitično odločitev, navedla tudi odzive iz tujine. Medtem ko se je Netanjahu Janši javno zahvalil, je predsednica evropske komisije opozorila, da je za številne v EU boleče, ker članicam ni uspelo oblikovati enotnega odgovora. »Ko je Evropa razdeljena, ne more vplivati na potek dogajanja,« je njene besede povzela Katičeva. Po njenih besedah je slovensko ravnanje nerazumljivo tudi zato, ker ga kritizirajo države, ki imajo tradicionalno dobre odnose z Izraelom. »Vlada govori eno in dela drugo, zaradi tega pa je okrnjen slovenski ugled,« je dejala. Kajzerju zato očitajo odgovornost za blokado skupne izjave EU, opustitev dolžnega ravnanja in neustrezno obveščanje državnega zbora. Katičeva se zaveda, da bodo koalicijske stranke ministra najverjetneje podprle. »Vendar se nam zdi prav, da povemo svoje stališče in jasno sporočimo, da Slovenija ni na strani genocida,« je dodala.
Interpelacijo bodo podprli tudi v Svobodi, kjer poudarjajo, da ne gre zgolj za razlike v pogledih na slovensko politiko do Izraela, temveč tudi za način sprejemanja pomembnih zunanjepolitičnih odločitev. »Opozoriti želimo na temeljno vprašanje, kako Slovenija vodi zunanjo politiko in ali je državni zbor o njej pravočasno in ustrezno obveščen. Spoštovanje mednarodnega prava nas dela zaupanja vredne,« so poudarili. Odgovora na vprašanja, kako, kdaj in zakaj je Slovenija spremenila svoje stališče, po njihovih besedah niso dobili. »Interpelacije ne podpiramo zgolj zaradi zunanjepolitičnih razlik, ampak zato, ker mora imeti vsaka sprememba jasno obrazložitev, pravno podlago in odgovornega političnega nosilca.«
Kajzer: Vihar v kozarcu vode
Tone Kajzer, ki se v New Yorku udeležuje začetka zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, očitke zavrača. Napovedal je, da bo odgovor pripravil, ko bo z interpelacijo uradno seznanjen. »Interpelacija je legitimen instrument, ki ga ima v rokah opozicija, da preveri delovanje vlade. Na neki način se tega … ne bom rekel, da se tega veselim, ampak mislim, da je dobro, če opozicija želi, da se pogovorimo,« je povedal slovenskim dopisnikom. Če očitki temeljijo predvsem na vprašanjih, o katerih je državni zbor že razpravljal, pa po njegovem mnenju ne gre za resno temo. »Mislim, da gre bolj za predstavo. Bolj za vihar v kozarcu vode kot pa za resno temo. Ampak počakajmo, da vidimo, kaj so pripravili, in potem se bomo uradno odzvali,« je dejal Kajzer.