Omenjene tri stranke spominjajo, da je aktualna vlada junija letos na vrhu EU podprla obsodbo širjenja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, zdaj pa je bila proti skupni izjavi EU »ob ponovnem konkretnem koraku izraelske vlade«. Gre za odločitev o gradnji 1200 stanovanjskih enot na območju ob Vzhodnem Jeruzalemu, kar po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas ogroža ozemeljsko povezanost palestinskega ozemlja in rešitev dveh držav.
»Če je stališče Slovenije res ostalo enako, potem mora vlada pojasniti, zakaj je aktivno preprečila, da bi to isto stališče izrazila celotna EU. (...) Če se je spremenilo, potem imajo državljanke in državljani pravico izvedeti, kdo ga je spremenil, kdaj ga je spremenil in zakaj,« je po poročanju STA dejala predsednica odbora za evropske zadeve Andreja Katič (SD). Dodala je, da premier »nima pravice takšnega zunanjepolitičnega obrata izvajati po tiho, brez pojasnil javnosti in brez odgovornosti pred DZ. Zato pričakujemo, da pride pred oba odbora in pove, kaj se je zgodilo.«
Premier Janez Janša je dejal, da še ena izjava EU ne bi ničesar spremenila, zunanji minister Tone Kajzer pa je dodal, da je treba izraelske poteze umestiti tudi v kontekst tamkajšnje predvolilne kampanje.
V Levici so ob tem ponovili obtožbe, da vlada v EU uveljavlja interese Izraela, v Svobodi pa, da Janša »odplačuje dolg do Izraela« zaradi pomoči v volilni kampanji. Zunanji minister Tone Kajzer je o teh očitkih dejal, da »gre za interpretacije, ki koristijo določenim političnim agendam določenih strank«, in da se zavzema za zadržanost pri vnašanju kompleksnih zunanjepolitičnih tem, ki vplivajo na varnost Slovenije, v notranjepolitične debate.
SD, Levica in Gibanje Svoboda so bile vse koalicijske stranke prejšnje vlade, ki je bila zelo kritična do Izraela, njegovega premierja Benjamina Netanjahuja in predvsem ravnanja v Gazi.
